Izjava za javnost, dne 23.10.2018










Izjava za javnost, dne 24.8.2018

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije, ki je reprezentativni sindikat tako v dejavnosti cestnega potniškega prometa kot tudi pri največjih zaposlovalcih v tej dejavnosti (ARRIVA, NOMAGO, MARPROM..) smo dne 22.8.2018 bili s strani vodje pravnih zadev in skladnosti poslovanja v ARRIVI Slovenije prek elektronske pošte obveščeni, da so sindikalnemu zaupniku Sindikata voznikov avtobusov Slovenije v podjetju ARRIVA ALPETOUR, dne 20.8.2018 vročili »Obdolžitev in vabilo na zagovor”, pod katero je podpisan direktor ARRIVE ALPETOUR Karlsson Bo Erik Stig.

Iz njega je razbrati, da sindikalnega zaupnika Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Nenada DAKIĆ-a vabijo na zagovor, danes, dne 24.8.2018 ob 10 uri na sedežu podjetja, Mirka Vadnova 8 v Kranju, ker naj bi kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dopis zaključujejo z navedbo, da delavec od prejema dopisa, torej od 20.8.2018 dalje ne hodi na delo.

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije smo neprijetno presenečeni, da PONOVNO ista oseba kot dobro leto poprej v primeru predsednika Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Endreja MESAROŠ-a razume sindikalno delovanje popolnoma po svoje. Kljub sodbi prvostopenjskega sodišča, ki je v primeru Endreja MESAROŠ-a zelo jasno zavzelo stališče, da je svoboda izražanja ustavna pravica, ki spada med temeljne človekove svoboščine ter, da ima varstvo sindikalnega predstavnika pred izgubo zaposlitve prednost pred interesom delodajalca.

 »Ocenjujemo, da je začetek postopka redne odpovedi iz krivdnega razloga sindikalnemu zaupniku le še eden izmed poskusov utišanja konstruktivnih kritik in ignoriranja glasov zaposlenih ter očitnega zasledovanja delodajalcev po čim večjem podrejanju delavcev. Delodajalci se namreč zelo dobro zavedajo, da je njihovo najmočnejše orožje strah zaposlenih, ki je prepogosto paralizator uma in razuma. Zato jim na tem mestu odločno sporočamo, da nas ne bodo uspeli prestrašiti in da je vsakršen nepotreben konflikt delodajalca z delavci že vnaprej obsojen na neuspeh. V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije imamo do takih dejanj nično toleranco, zato bomo od odgovornih zahtevali, da prevzamejo polno odgovornost za svoja dejanja. Prav tako odločno sporočamo, da delodajalcem ne bo uspelo, da bi s kvantiteto delovnih sporov onemogočili naš proaktivni sindikalni boj za osnovne delavske pravice in s tem odvrnili pozornost od kršitev delovnopravne zakonodaje, saj je Nenad DAKIĆ nosilni steber sindikalnega boja v podjetju.«

ZAKLJUČEK

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije smo prepričani, da delodajalec ARRIVA ALPETOUR z izločitvijo sindikalnega zaupnika iz delovnega kolektiva nima poštenih namenov in želi le utišati predstavnika sindikata, ki odločno in brezkompromisno zahteva od svojega delodajalca varne in zdrave delovne pogoje ter spoštovanje poklica brez izjem. Nenad DAKIČ počne tisto, česar si marsikdo ne upa, pa bi moral, bori se za izkoriščane in zatirane in je posledično nosilni steber delavskega boja v podjetju.

Zato apeliramo tako na delodajalca, da takoj ustavi neutemeljen postopek redne odpovedi iz krivdnih razlogov kot tudi na državo, ki bogato subvencionira dejavnost cestnega potniškega prometa, da naredi vse, da bo Nenad DAKIĆ lahko še naprej ponosno in odločno ne samo ščitil delavske pravice, ampak jih tudi nadgrajeval. Vse zaposlene v podjetju ARRIVA ALPETOUR ter v dejavnosti cestnega potniškega prometa pa pozivamo, da se nam pridružijo, saj je napad na Nenada napad na vse nas!! Z odločnim nastopom bomo jasno sporočili brezobzirnim zastopnikom kapitala, da je pravica do sindikalnega boja sveta in pomembnejša od njihovega pohlepa, ki neusmiljeno tepta delavca.

Za konec sporočamo delodajalcu  da danes zahtevamo, jutri pa si bomo sami vzeli delavsko pravico in prihodnost v lastne roke!!!

 

 

                                                                                                                                                                                                                         Damjan VOLF l. r.

                                                                                                                                                                                              Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90




Prispevek na Primorski kroniki z dne 21.8.2019 na povezavi (od 5:50 minute dalje):



Javno pismo bodočemu/ -i ministru/ -ici za delo, družino, socialne zadeve 

Sindikalni predstavniki so v javnem pismu, naslovljenem na mandatarja in predsednike parlamentarnih strank, ki se usklajujejo o sestavi nove ministrske ekipe, vključno z Levico, predstavili svoja pričakovanja o nalogah, ki naj bi jih v mandatu vlade v nastajanju izpolnilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Podpisniki pisma so Goran Lukič, predsednik društva Delavska svetovalnica, Damjan Volf, generalni sekretar OSO-KS 90, in Peter Majcen, predsednik KS 90.

Kot so zapisali v svojem sporočilu za javnost, je delovna problematika preveč pomembna, da bi jo prepustili ustaljenim političnim tirnicam, zato so se odločili, da ne bodo čakali na predstavitev kandidata/-ke za ministra/-ico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, češ da gre za osebo, ki odloča o tem, v katero smer se bosta razvijala trg dela in socialna država.

“Dogajanja na trgu dela ne čakajo. Dogajanja na trgu dela terjajo ukrepanje. Takojšnje ukrepanje,” so zapisali.

V nadaljevanju so v treh točkah predstavili anomalije na trgu dela, ki so se v zadnjem času premočno uveljavljale kot pravila, kar pa je po njihovih besedah nedopustno. Urejenost trga dela so razdelili na tri sklope – stabilen institucionalni okvir, operativna učinkovitost in takojšnje soočenje z akutnimi težavami.

Stabilen institucionalni okvir je tisti, ki poudarja pomen socialnega dialoga in takojšnjega sistemskega soočenja z vse bolj intenzivnimi napadi delodajalcev na sindikalne zaupnike, ki so se v zadnjem času dogajali v Heliosu, Arrivi, Kovinoplastiki Lož, Domu upokojencev Kranj, na Pošti Slovenije, Triglavu in drugih. Zato bodočega/-o ministra/-ico pozivajo, “da nemudoma naredi vse za spremembo zakonodaje tako, da bo razloge za odpoved sindikalnemu zaupniku ugotavljalo sodišče in ne delodajalec, ki se želi znebiti sindikalista ali sindikalistke, ki je na strani pravice”.

Pod operativno učinkovitost je sindikalna organizacija izpostavila nujnost takojšnjega izboljšanja kadrovskih kapacitet Inšpektorata za delo. Pristojni parlamentarni odbor je namreč lani sprejel sklep, s katerim so vlado pozvali, naj v kadrovskem načrtu omogoči zaposlitev vsaj 20. novih inšpektorjev za nadzor delovnih razmerij do konca leta 2018, vlada pa je za to obdobje dovolila le 5 novih zaposlitev, kar je po besedah sindikalistov odločno premalo.

“Nemudoma naj se sprožijo postopki za zaposlitev najmanj 15 inšpektorjev za nadzor delovnih razmerij,” so zapisali.

V sklopu soočanja z akutnimi težavami so podpisniki izpostavili dve pereči težavi – agencijsko delo in delovni čas.

Kot so zapisali, je vedno več primerov, ko so podjetja, ki se navzven predstavljajo kot gradbena, predelovalna, storitvena ipd., nič drugega kot neregistrirane agencije za zagotavljanje dela, ki se izogibajo določilom Zakona o urejanju trga dela, kjer so natančno določeni elementi zagotavljanja dela, navodila za opravljanje delovnih nalog pa jim daje sam naročnik. Ker se v tovrstnih podjetjih dogajajo številne kršitve delovne in socialne zakonodaje, pozivajo k zagotovitvi ustreznik kapacitet IRSD za intenziven usmerjen pregled delovanja podjetij z vidika elementov zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Pred tem naj se pripravi in v zakonodajni proces vnesejo spremembe področne zakonodaje, po kateri bo “obvezna ponudba (ustrezne) pogodbe o zaposlitvi pri uporabniku za delavce, ki so zaposleni pri neregistriranih agencijah za posredovanje dela. Pogodbe, ki ne bo ignorirala delovne izkušnje delavca in ga pahnila v (naj)nižje plačne razrede.

Pri delovnem času so v sporočilu za javnost izpostavili, da so bile kršitve glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov med najbolj perečimi kršitvami na področju delovnih razmerij v letu 2017. Najhujše so bile v dejavnosti gostinstva in turizma, gradbeništva in trgovine. Od bodočih varuhov pravic delavcev pričakujejo zagotovitev kapacitet za intenziven pregled delovanja podjetij z vidika nadzora (evidenc) delovnega časa, še pred tem pa naj se v zakonodajni proces vnese “spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki v tem trenutku ne določa obveznosti evidentiranja prihodov in odhodov, na kar tudi opozarja IRSD v letnem poročilu za 2017”.

Po oceni sindikalnih predstavnikov predstavljajo predlogi le najpomembnejše težave, te pa so prisotne tudi na ostalih področjih.

“Zdaj, v času konjunkture in pomanjkanja kadrov, še posebej pričakujemo tudi na področju zakonodaje s področja trga dela predloge ustreznejših rešitev, sicer bodo namesto vas rešitev našli delavci in delavke sami, z odhodom v tujino, kjer bodo imeli boljše delovne pogoje,” so še zapisali in poudarili željo po srečanju, kjer bi vsem naslovnikom razložili težave, “s katerimi se soočajo delavci in delavke pri svojem poštenem delu”.

Vir: http://www.primorski-odmevi.si/javno-pismo-bodocemu-i-ministru-ici-za-delo-druzino-in-socialne-zadeve/



Zaposlovanje v Luki Koper: za zaposlitev nezmožni, za delo prek "gazde" dobri


Medtem ko delavci, ki v Luki Koper vsakodnevno opravljajo delo prek zunanjih izvajalcev oziroma "luških gazd", še čakajo na napovedano reševanje problematike delavcev, pa tudi trenutno zaposlovanje povzroča slabo voljo z obveznim psihološkim preverjanjem in neupoštevanjem več deset let delovnih izkušenj na novem delovnem mestu.

Čeprav so v Luki Koper letos že zaposlili več kot 100 novih delavcev, pa je napovedano reševanje problematike IPS-jev še vedno na delovni mizi vodstva Luke. Zaposlitve, ki so jih v Luki Koper do zdaj realizirali, so del načrtovanih 203 novih zaposlitev, ki jih je za letos predvidel poslovni načrt, med novimi zaposlenimi pa so tudi delavci, ki delo v Luki Koper opravljajo že več let ali desetletij, prek t. i. "luških gazd".

A sindikati opozarjajo, da tudi to zaposlovanje prinaša svoje omejitve, predvsem pa se pri novih zaposlitvah ne upoštevajo leta ali celo desetletja delovnih izkušenj pri opravljanju tako rekoč istega dela. Delavce v Luki pa so razburila tudi zdravstvena merila pri zaposlovanju. V nekaterih primerih so delavci, ki so že opravili zdravniške preglede, morali opraviti še psihološko preverjanje, ki ga je po naših informacijah opravil psiholog, zaposlen v Luki Koper. V Luki ob tem pojasnjujejo, da se "psihološko preverjanje izvaja v sklopu zdravniškega pregleda in je zakonsko predvideno (v primeru delovnih mest, ki predvidevajo nočno delo, delo na višini in podobno). Luka Koper ima za vsako delovno mesto izdelano oceno tveganja in v tem kontekstu zdravnik na zdravniškem pregledu odloči, katera preverjanja so potrebna. Končno oceno o ustreznosti kandidata poda zdravnik."

Luka Koper: Sistemizacije pri "gazdah" ne poznamo
A v praksi, kot opozarjajo na OSO KS90, zdravnik upošteva morebitno negativno psihološko mnenje in kandidata oceni kot neustreznega, posledično pa kandidata v Luki Koper ne zaposlijo. Po podatkih Luke Koper je bilo doslej takih kandidatov pet. A kot opozarjajo v Sindikatu pristaniških delavcev KS90, gre za delavce, ki so delo v Luki Koper že opravljali in ga še opravljajo kot izvajalci pristaniških storitev, se pravi delavci, zaposleni pri zunanjih podjetjih oziroma "luških gazdah", za kar ostajajo primerni kljub negativnemu mnenju.

V Luki Koper se od tega, da ti delavci delo v Luki vseeno opravljajo, distancirajo, tako so nam na naše vprašanje, kakšen vpliv ima negativno mnenje psihologa za nadaljnje delo teh delavcev prek podjetij IPS, odgovorili: "Kandidati, ki se prijavijo na razpis za zaposlitev v Luki Koper, se prijavijo za točno določeno delovno mesto, kot ga imamo sistematiziranega in ovrednotenega (ocena tveganja) v okviru naših internih aktov. Ker nam ni poznana sistemizacija delovnih mest pri drugih pravnih osebah, vam na to vprašanje ne znamo odgovoriti."

Po dvajsetih letih izkušenj najnižja osnova
Psihološki testi pa so le ena težava, s katero se spopadajo novozaposleni delavci v Luki Koper, ki imajo lahko tudi več desetletij delovnih izkušenj na istem delovnem mestu v Luki. V Sindikatu pristaniških delavcev so tako poudarili, da jim družba postavlja vrsto ovir, tako jim med drugim dodeljujejo mentorje za delo, na katerem imajo več izkušenj kot mentorji in jih zaposlujejo v najnižje plačne razrede, čeprav so isto delo opravljali več let prek drugih delodajalcev, kar sta kot nezakonito prakso prepoznala tako inšpektorat za delo kot pozneje tudi upravno sodišče.

Tudi v Delavski svetovalnici opozarjajo, da se pri neposrednih zaposlitvah ne upošteva (vseh) delovnih izkušenj na "novo" zaposlenih, a izkušenih delavcev v Luki Koper. Tako Goran Lukić poudarja, da imajo med člani primer delavca, ki je znotraj Luke Koper opravljal različna dela več kot dve desetletji, zdaj pa so ga ob zaposlitvi uvrstili v najnižji plačni razred, določen s kolektivno pogodbo. Poleg tega pa se delavcu, tako Lukić, upošteva izrazito prenizek "količnik delovnega mesta", na podlagi katerega se skladno s kolektivno pogodbo izračuna plača. V konkretnem primeru so tako delavcu dodelili količnik, ki njegovih dosedanjih izkušenj pri IPS-ju sploh ne upošteva in zato posledično prejema nekaj sto evrov nižjo plačo, kot bi jo, če bi se izkušnje upoštevale. Lukić ob tem poudarja, da je težava še toliko bolj pereča, ker gre za delavca, ki ima zaradi desetletij fizičnega dela in nadur tudi zdravstvene težave.

Jeseni začetek reševanja po tristebrnem modelu
Poleg Sindikata pristaniških delavcev in Delavske svetovalnice bo zagovorništvo pravic delavcev IPS prevzel tudi pred kratkim ustanovljeni Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti – z ramo ob rami (SDPŽ-RR), kjer so ob ustanovitvi sindikata vključevali nekaj manj kot 100 članov iz 12 podjetij IPS. Ob ustanovitvi so poudarili, da je treba upoštevati tako merilo izkušenj delavcev, ki v Luki že delajo, kot tudi omehčati merilo izobrazbe, da ne bi iz zaposlovanja izpadli delavci, ki že delajo več kot deset let.

A napovedano reševanje problematike IPS-jev se bo zamaknilo v jesen, takrat bodo v Luki Koper po napovedih začeli iskati agencije in zunanje pogodbene izvajalce. V Luki Koper so namreč napovedali, da bodo problematiko IPS reševali tristebrno, in sicer del z neposredno zaposlitvijo delavcev, del prek agencij za posredovanje delavcev, del pa s predajo celotne storitve, kot je pretovor na avtomobilskem terminalu, zunanjemu izvajalcu. Ta rešitev je skladna tudi s predlogom, ki ga je na okrogli mizi v organizaciji lokalnega odbora SD-ja pred časom podala tedanja glavna inšpektorica za delo Nataša Trček. Sindikati so do te rešitve zadržani, saj se bojijo, da bo pomenil le kozmetične popravke nezakonitega sistema.

Pravno mnenje o IPS-jih je poslovna skrivnost
Kot smo že večkrat poročali, delo prek luških gazd vključuje nepredvidljiv delovnik, saj "gazde" delavce o izmeni obvestijo dan ali le nekaj ur pred izmeno. Več delavcev pri "gazdah" opravlja nadurno delo v izmenah po dvanajst ur. V Luki Koper so to sicer na začetku leta poskušali omejiti, a kot opozarjajo v OSO KS90, so "dvanajstke" še naprej stalna praksa. Prav tako smo poročali, da "gazde" delavcem prihodek obračunajo po urah dela, pri čemer jim formalno izplačajo minimalno plačo, preostanek pa v obliki dnevnic, neupravičeno visokih prevozov na delo ali kar na roke. Tudi finančna uprava je pred časom ugotovila, da gre pri podjetjih IPS za verige podjetij, kjer zadnje podjetje v verigi dviguje nedokumentirano gotovino in jo potem vrača v prvo podjetje.

A če so še ob koncu lanskega leta tudi v SDH-ju na podlagi revizije opozarjali na nezakonitosti in nepravilnosti v poslovnem modelu IPS, kar je bil tudi eden izmed razlogov za menjavo tedanje uprave, pa je letos poslovni model, ki se še vedno izvaja, precej manj pod udarom kritik državnih institucij. Če so še lani vse revizije, ki so opozarjale na tveganja in bremenile nekdanjo upravo, doživele javne objave, pa je letos zgodba drugačna. Pred nekaj meseci je novinarski kolega poslal zahtevo za informacijo javnega značaja, saj je želel pridobiti pravno mnenje o zakonitosti poslovnega modela IPS, ki ga je decembra lani pripravil inštitut za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti. V Luki Koper so zahtevo zavrnili, novinar pa se je obrnil na informacijskega pooblaščenca, ki je odločil, da je to mnenje informacija javnega značaja. V Luki Koper se s tem ne strinjajo, saj pravijo, da gre za dokument, ki ima status poslovne skrivnosti, zato so zoper odločbo informacijskega pooblaščenca sprožili upravni spor.

Luka Lukič
Vir: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zaposlovanje-v-luki-koper-za-zaposlitev-nezmozni-za-delo-prek-gazde-dobri/461137



Prispevek na Dnevniku z dne 1.8.2018 na povezavi: 

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174554481


Obalna sindikalna organizacija opozarja na delovne razmere v vročini

Ob trenutnem vročinskem valu v Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 opozarjajo na težave delavcev, saj v več primerih delodajalec ne poskrbi za ustrezne delovne razmere. Po njihovem bi bilo nujno sprejeti normative o najvišji možni zunanji temperaturi zraka za delavce, delodajalcem pa predlagajo uvedbo vrste ukrepov, kot je uvedba več odmorov.

KOPER > V Obalni sindikalni organizaciji so v zadnjih dneh prejeli veliko klicev tako članov sindikata kot tudi predstavnikov delodajalcev v zvezi s toplotnim ugodjem na delovnem mestu, saj smo v zadnjih dneh priča vročinskemu valu s temperaturami krepko čez 30 stopinj Celzija.

Kot so poudarili v sporočilu za javnost, ima delavec skladno z zakonodajo v primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje.

Ne več kot 28 stopinj Celzija

Delodajalec pa je dolžan s primernimi ukrepi zagotoviti ustrezne toplotne razmere v delovnih prostorih. Temperatura zraka v delovnih prostorih pri tem ne sme presegati 28 stopinj. Izjema so tako imenovani vroči delovno prostori, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi delovnimi prostori, ne presega 20 stopinj Celzija.

V sindikalni organizaciji se v poletnih mesecih srečujejo s kopico težav svojega članstva, ko temperatura presega omenjenih 28 stopinj, vendar delodajalec ne poskrbi za ustrezno temperaturo v pomožnih prostorih. Pri tem izpostavljajo zaposlene v kuhinjah, pekarnah, pralnicah in tudi vse več zaposlenih v pisarnah.

Med delavci, ki opravljajo svoje delo na prostem, v sindikatu opozarjajo na položaj gradbenih delavcev, solinarjev, delavcev na poljih, vzdrževalcev cestišč in železnic ter ribičev.

Prav tako opažajo težave zaposlenih v pisarnah, kjer delodajalci povsem napačno postavljajo pihanje zraka iz prezračevalnega oziroma klimatskega sistema.

Predlagajo spremembo urnika in več odmorov

V Obalni sindikalni organizaciji tako menijo, da bi bilo treba sprejeti normative o najvišji možni zunanji temperaturi zraka za delavce na prostem ter dati večji poudarek ustreznosti pihanja zraka iz prezračevalnikov v zaprtih prostorih.

Delodajalcem poleg tega predlagajo konkretne ukrepe, kot so premik delovnega časa na zgodnejšo uro, skrajšanje delovnega časa, uvedba več odmorov, zagotovitev ustrezne količine hladne pitne vode, zmanjšanje intenzivnosti dela, zagotovitev ustreznih oblačil za delavce ter ponovno preverbo ustreznosti zračnega toka prezračevalnega oziroma klimatskega sistema.

STA

Vir: https://www.primorske.si/primorska/istra/obalna-sindikalna-organizacija-opozarja-na-delovne



Prispevek na Dnevniku z dne 29.7.2018 na povezavi: 

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174553926




Prispevek Odmevi z dne 26.7. 2018 na povezavi:

https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174553516


Sodišče potrdilo, da lanska stavka v Arrivi ni bila nezakonita

Delovno sodišče v Kopru je zavrnilo predlog podjetij iz skupine Arriva o ugotovitvi nezakonitosti stavke voznikov lani poleti, so sporočili iz Sindikata voznikov avtobusov Slovenije. V sindikatu so s sodbo zadovoljni, obenem pa pričakujejo, da bodo lastniki Arrive v primeru pravnomočnosti sodbe ukrepali proti odgovornim za pritiske na delavce.

KOPER > Po lanski stavki voznikov v skupini Arriva sta Arriva Dolenjska in Primorska ter Arriva Štajerska prek sodišča sprožili postopek za ugotovitev nezakonitosti stavke. Dokazni postopek na koprskem delovnem se je zaključil pred nekaj tedni, kot so danes sporočili iz sindikata voznikov oz. Obalne sindikalne organizacije, pa je sodišče tožnikoma med drugim naložilo, da sindikatu povrne stroške postopka z zamudnimi obrestmi vred.

Sodišče je v sodbi, ki so jo prejeli v sindikatu, med drugim ocenilo, da glede zagotavljanja minimuma delovnega procesa zahtevanim standardom zadostovala že prva izjava stavkajočih o zagotavljanju rednih linijskih prevozov med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro ter na vseh linijah do bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov. "S tem je delovno sodišče zelo jasno povedalo, da je Arriva zavajala z obvestili na oglasnih deskah in MMS sporočili na službene telefone voznikov in voznic, s katerimi je konstantno opozarjala, da bo stavka pod našimi pogoji nezakonita," so dodali.

V sindikatu voznikov avtobusov so zadovoljni, da je sodba prvostopenjskega sodišča "potrdila, da se je v naši državi vredno boriti za dostojno plačilo, dostojne delovne pogoje in spoštovanje osnovnega človekovega dostojanstva" ter da je stavka možna tudi takrat, ko se zavoljo dobrih poslovnih rezultatov zahteva tudi bolj pošteno plačilo za opravljeno delo.

Kot so spomnili, pa je delodajalec v času stavke neutemeljeno izvajal pritiske na stavkajoče in vse zaposlene. Zato v sindikatu od lastnikov Arrive v primeru pravnomočnosti sodbe pričakujejo, da bo ukrepal proti odgovornim.

STA

Vir: https://www.primorske.si/primorska/istra/sodisce-potrdilo-da-lanska-stavka-v-arrivi-ni-bila


Delodajalci bi delavce iz BiH zadrževali administrativno 

Maja sta obrtna in gospodarska zbornica ministrstvu za delo poslali zahtevo, da delavci iz Bosne in Hercegovine na slovenskega delodajalca ne bi bili več vezani le eno leto, temveč pet let. Zahteva je sprožila ogorčen odziv sindikatov, vendar v zbornicah vztrajajo, da je treba rešiti problem pomanjkanja voznikov tovornjakov in avtobusov.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtna zbornica Slovenije (OZS) sta maja pisali ministrstvu za delo ter od njega zahtevali, da podaljša obdobje, v katerem mora delavec iz Bosne in Hercegovine ostati pri delodajalcu, ki ga je pripeljal v Slovenijo. »Zaradi pomanjkanja voznikov je moteno delovanje transportnega sektorja, marsikatero vozilo obstane, pa naj bo to tovorno vozilo ali avtobus,« piše v pismu, ki sta ga podpisala Milan Slokar iz GZS in Peter Pišek iz OZS. Obdobje vezave delavca na podjetje bi podaljšali z enega na pet let.

Omejevanje svobode

Problem naj bi bil v tem, da vozniki iz BiH v Sloveniji po enem letu iščejo delodajalca v Avstriji in Nemčiji. »Slovenski prevoznik tujega voznika izobrazi in ko je strokovno pripravljen za opravljanje samostojnega dela, voznik odide k tujemu delodajalcu,« so zapisali. Podjetja v tujini naj bi delavcem obljubljala boljše razmere dela, v resnici pa naj bi šlo pogosto za podjetnike, ki poslujejo prek slamnatih podjetij oziroma poštnih nabiralnikov.

Zahteva je razumljivo zelo razburila sindikaliste. »Petletna doba bi prinesla še več izkoriščanja, še več nesreč na delovnem mestu, še več strahu in trepetanja pred grožnjami delodajalca o izgubi delovnega dovoljenja ter slabšo kakovost življenja delavca in njegove družine,« je dejal Damjan Volf iz KS 90 ter opozoril, da že zdaj tuji delavci zaradi odvisnosti od delodajalca pristajajo na plačilo v gotovini in na čezmerno delo.

Daljše in bolj brezsramno izkoriščanje delavcev

Ostro so se odzvali tudi v stranki Levica, kjer so zapisali, da je obvezna zaposlitev pri določenem delodajalcu anomalija tudi znotraj kapitalizma, v katerem so ljudje svobodni, če zanemarimo, da je za večino iskanje zaposlitve edina alternativa revščini. »Delavec je z obvezno zaposlitvijo pri enem podjetju ponižan na raven sužnja, a s to pomembno razliko, da pravno-formalno ni last kapitalista in ta zanj ni dolžan skrbeti kot za svojo lastnino,« so dodali.

Predstavnikom delodajalcev očitajo dvoličnost, saj naj bi večinoma zagovarjali prosti trg, v tem primeru pa naj bi ga svojim delavcem odrekali. »Tokrat od države zahtevajo zaostritev administrativnih ovir, ki bi jim omogočile še daljše in bolj brezsramno izkoriščanje delavcev,« so še zapisali.

Na ministrstvu za delo se s predlagano rešitvijo ne strinjajo. »V preteklosti je veljalo triletno obdobje, ki smo ga skrajšali na obdobje enega leta, prav zaradi zlorab, ki so se dogajale. Vedno smo se pripravljeni dogovarjati, a podpiramo le tiste rešitve, ki so dogovorjene v okviru socialnega dialoga,« so pojasnili.

Pogoste kršitve delavskih pravic

Sindikalisti že dolgo opozarjajo, da so razmere za delavce v prevozništvu slabe po vsej Evropi. Razvitejše države selijo poslovanje v druge članice Unije, v katerih so stroški dela nizki, na primer v Slovenijo, na Slovaško, Poljsko in Češko. Sekretarka sindikata poklicnih voznikov Karin Ditz je povedala, da so v Sloveniji vozniki tovornjakov večinoma plačani po prevoženih kilometrih ali po deležu vrednosti prevoza, kar je prepovedano, saj sili voznike v čezmerno delo. Pojasnila je tudi, da imajo pogodbe sklenjene za 800 do 900 evrov bruto na mesec, čeprav dejansko zaslužijo okoli 1300 ali celo do 2000 evrov neto. Razliko naj bi dobili plačano v »fiktivnih dnevnicah«. Takšno varčevanje pri socialnovarstvenih in zdravstvenih prispevkih je seveda nezakonito.

Peter Pišek iz OZS je pojasnil, da so želeli s pismom ministrstvu predvsem začeti pogovore o težavah, iz katerih je zrasla ideja o podaljšanju enoletnega obdobja na pet let. Trenutno stanje je po njihovem takšno, da se pošteni delodajalci pojavljajo le kot institucija za urejanje dokumentacije in kot izobraževalna ustanova, potem pa vozniki sprejmejo goljufive ponudbe slabih domačih delodajalcev ali pa se odpravijo v tujino, kjer pa je tudi znana slaba praksa delodajalcev. »To še zdaleč ni pošteno do poštenih delodajalcev,« sta Pišek in Slokar včeraj zapisala v odgovoru na pismo Gorana Lukića iz Delavske svetovalnice, ki je bil kritičen do njihove zahteve. Vendar je na primer Pišek sam priznal, da je med slovenskimi prevozniki razširjena praksa plačevanja z dnevnicami. »Če bi ukinili dnevnice in bi plačevali slovenski bruto bruto, bi lahko vsa prevozna podjetja jutri zaprla vrata,« je dejal za MMC RTV.

Pišek: Predlagamo več sprememb regulative

Marko Tanasić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril, da kršitev delavskih pravic ne bi smeli reševati na način, kot predlagata zbornici. »Vzrok za 'prebege' delavcev, ki se jih poskuša ustaviti s podaljšanjem vezave delavca, ni pri delavcih, zato je tak predlog nesmiseln, zgrešen in diskriminatoren. To je tako, kot če bi si zaradi krvavečega prsta odrezali roko,« je ponazoril. Delodajalcem svetuje, naj raje poimensko razkrijejo nelojalno konkurenco.

V Sloveniji je namreč že zdaj prepovedano, da bi tujce zaposlovala podjetja, ki kršijo delavske pravice ali ne plačujejo davkov. Pišek je zatrdil, da je problem z inšpekcijami, saj so preobremenjene, vendar je dejstvo, da imata določene pristojnosti na tem področju v rokah tudi zbornici. Nekateri slovenski prevozniki so zbornicama očitali, da podeljujeta licence tudi prevoznikom, ki ne izpolnjujejo pogojev, in da jih ne odvzemata vsem, ki bi morali ostati brez njih. »Tukaj zaostrujemo,« je dejal Pišek in dodal, da so ministrstvu že posredovali predloge sprememb regulacije na več ravneh.

KLEMEN KOŠAK

Vir: https://www.dnevnik.si/1042832297/slovenija/delodajalci-bi-delavce-iz-bih-zadrzevali-administrativno


Sindikat zaradi delavcev IPS ostro nad vodstvo Luke Koper

Sindikat pristaniških delavcev pri konfederaciji KS 90 in društvo Delavska svetovalnica vodstvo Luke Koper ponovno pozivata k zaposlitvi delavcev IPS. Poudarjata, da vodstvo že leta uporablja nezakonit poslovni model, peščici teh delavcev, ki jih je družba zaposlila, pa da postavlja vrsto ovir.

V pismu so kritični do načrtov Luke, ki je konec maja predstavila tako imenovani tristebrni model reševanja problematike delavcev, ki delajo pri izvajalcih pristaniških storitev (IPS) - nekaj sedanjih delavcev pri IPS naj bi neposredno zaposlili, nekaj naj bi jih delalo prek kadrovskih agencij, nekaj pa prek zunanjih pogodbenih podjetij.

Vodstvu očitajo, da so že leta »centralni del nezakonitega poslovnega modela«. »Leta in leta sodelujete z IPS-podjetji, ki verižno kršijo delovno zakonodajo in od katerih so nekatera tudi v policijski preiskavi,« so izpostavili.

Kritični so tudi do obravnave tistih IPS-delavcev, ki jih je Luka zaposlila. »Pošiljate jih v najnižje plačne razrede in jim dodeljujete mentorje, kot da so pravkar prispeli v Luko Koper,« so zapisali in dodali, da so zadnja izmed ovir »nerazumni in diskriminatorni« psihofizični testi, ki jih mora kandidat opraviti potem, ko je že opravil zdravniški pregled.

»Leta in leta vas ni prav nič brigalo, kaj se dogaja z zdravstvenim stanjem IPS-delavcev, ko pa se želi danes ta isti IPS-delavec zakonito zaposliti, pa se po vseh teh letih spomnite vedno novih postopkovnih ovir za njegovo direktno zaposlitev pri vas,« so ostri.

V sindikatih in svetovalnici si med drugim prizadevajo, da bi vodstvo Luke delavcem, ki so trenutno zaposleni pri IPS, pri prenosu na Luko Koper upoštevalo skupno delovno dobo in veščine ter izkušnje, pridobljene na podobnih delih, vključno z delom znotraj Luke Koper.

Pismo so na vodstvo Luke naslovili dan pred skupščino družbe, ki bo med drugim odločala o izplačilu dividend in razrešnici vodstvu za delo v lanskem letu ter se seznanila s poročilom o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in nadzornega sveta.

Vir: https://www.dnevnik.si/1042831142/posel/novice/sindikat-zaradi-delavcev-ips-ostro-nad-vodstvo-luke-koper-


Sodišče: LPP mora plačati poklicno zavarovanje voznikom. Tožbe napovedujejo tudi vozniki pri drugih prevoznikih


Delovno sodišče je presodilo, da je bila odločitev LPP-ja, ki je leta 2013 prenehal plačevati poklicno zavarovanje voznikom, pravno neutemeljena.

Ljubljansko delovno sodišče je pritrdilo 53 voznikom avtobusov in presodilo, da jim mora LPP plačati dodatno poklicno zavarovanje od leta 2013, ko so ga prenehali izplačevati. Za tožbo se je odločilo še več voznikov LPP-ja, sodba sodišča pa je zanimiva tudi za druge voznike avtobusov, ki se prav tako pripravljajo na tožbo za povrnitev poklicnega zavarovanja. Pri LPP-ju se bodo na sodbo pritožili.

Kot smo že poročali, so v družbi Ljubljanski potniški promet (LPP) voznikom avtobusov prenehali plačevati dodatno poklicno zavarovanje s 1. januarjem 2013, potem ko so se posvetovali s sekcijo za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Aprila 2013 je posebna komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) presodila, da vozniki avtobusov pri LPP-ju ne izpolnjujejo pogojev za poklicno zavarovanje.

Komisija ZPIZ-a je tako presodila, da bi morali vozniki avtobusov za upravičenost do poklicnega zavarovanja preživeti najmanj 80 odstotkov delovnega časa na delovnem mestu oziroma na leto prevoziti 60 tisoč kilometrov. Pri tem se je komisija sklicevala na družbeni dogovor iz Socialistične republike Slovenije, ki ga je takrat sklenil predhodnik ZPIZ-a z Gospodarsko zbornico in Republiškim svetom zveze sindikatov, objavljen pa je bil v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije julija 1974.

LPP: Vozila so klimatizirana, sedeži boljši ...
Dodatno so pri LPP-ju poudarjali, da poklic voznika avtobusa danes ni več primerljiv z obdobjem iz leta 1981, ko so vozila bila neklimatizirana, sedeži za voznike pa so bistveno bolje vzmeteni, kot so bili v preteklosti. S prstom so tudi pokazali na odgovornost države, saj bi morala oblikovati komisijo v okviru ministrstva, ki bi določila pogoje za poklicno zavarovanje.

A sodišče tem argumentom ni pritrdilo. Sodišče je namreč uvodoma poudarilo, da odločitev komisije ZPIZ-a ni pravno relevantna, ker za njeno pristojnost o tovrstnem odločanju ni pravne podlage, obenem pa se na odločitev komisije ni mogoče pritožiti. Prav tako je sodišče po zaslišanju delavcev ugotovilo, da je kriterij 60 tisoč prevoženih kilometrov popolnoma nerealen, saj delavci povprečno prevozijo le polovico te razdalje na leto, čeprav se jim število prevoženih kilometrov iz leta v leto povečuje. Prav tako je po mnenju sodišča pravna podlaga v družbenem dogovoru iz leta 1974 neustrezna, saj se je nanašala na tedanjo družbo Kompas in je vsebovala le orientacijska merila.

Tudi priprava avtobusa in postanki so del dela voznikov
Za sodišče je bilo tako bistveno vprašanje, ali delavci opravljajo delo kot vozniki avtobusa najmanj 80 odstotkov dejanskega delovnega časa. Tudi tu ni pritrdilo stališču LPP-ja, da to pomeni zgolj vožnjo, temveč je presodilo, da so priprava in posprava avtobusa ter postanki in skrb za tehnično brezhibnost avtobusa tako neločljivo povezani s samim delom voznika, da bi bilo upoštevanje zgolj časa vožnje preozko gledanje na zadevo.

S sodbo v družbi LPP niso zadovoljni in navajajo, da sodišče ni "izvedlo dokaznega postopka, v katerem bi ugotavljalo, kateri tožniki izpolnjujejo kriterij 80 % delovnega časa vožnje avtobusa, kar pomeni 60.000 prevoženih kilometrov. Sodišče odločitve, da vsi tožniki izpolnjujejo pogoj za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, ni podrobneje pojasnilo." Po odločitvi sodišča mora LPP tako 53 delavcem plačati dobrih 200 tisoč evrov neplačanega poklicnega zavarovanja.

LPP čaka še 300 novih tožb
A ta znesek je lahko le uvod v siceršnji naval tožb vseh zaposlenih voznikov avtobusov. Sindikata v podjetju LPP sta namreč že organizirala novo tožbo, v katero je vključenih nekaj manj kot 300 delavcev. Če bodo morali pri LPP-ju poravnati neplačano poklicno zavarovanje vsem 600 voznikom, bo ta znesek znašal okoli 1,2 milijona evrov za vsako leto. Pri LPP-ju so sicer na naša vprašanja odgovorili, da bodo, ko bo zadeva končana na vseh "instancah, končno pravnomočno odločitev sodišča upošteval pri vseh zaposlenih".

Predsednik Samostojnega sindikata JP LPP Radoslav Balažić pa je ob tem poudaril, da od LPP-ja za zdaj niso prejeli nobene ponudbe za sklenitev dogovora, tako da so se odločili za sodno pot. Za tožbo so se odločili tudi zaradi bližajočega se zastaralnega roka za prvo leto ukinjenega plačevanja poklicnega zavarovanja. Balažić pa ob tem meni, da je škoda, da se zadeva mora reševati po sodni poti, saj tako nastajajo sodni stroški, ne glede na to, koga bremenijo, in bi po njegovem mnenju ta denar lahko koristneje porabili. Obenem Balažić pogreša tudi ukrepanje države v primeru nepravilno ukinjenega poklicnega zavarovanja, saj ga mora zdaj vsak delavec sam iskati po sodni poti.

Na tožbo se pripravljajo tudi vozniki Arriva Slovenije
Prvostopenjsko sodbo pa so z zanimanjem sprejeli tudi drugi vozniki avtobusov, saj je pogoj, da se pri upravičenosti do poklicnega zavarovanja upošteva, da delavec 80 odstotkov delovnega časa opravlja svoje naloge, v kar so vključeni tako postanki kot skrb za brezhibnost avtobusa, kriterij, ki ga izpolnjujejo tudi številni vozniki avtobusov na medkrajevnih relacijah, pri čemer so tudi ta podjetja ukinila plačevanje dodatnega zavarovanja.

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije (SVAS) se zato že pospešeno pripravljajo na vlaganje podobnih tožb in trenutno zbirajo vso potrebno dokumentacijo delavcev, zaposlenih v skupini Arriva Slovenija. Po navedbah Damjana Volfa iz SVAS-a predstavlja ta sodba prvi korak k popravi vseh krivic, ki so se v preteklih letih dogajale voznikom avtobusov. Volf ugotavlja, da je v skupini Arriva Slovenija več kot 75 odstotkov voznikov takih, ki izpolnjujejo kriterij 80 odstotkov delovnega časa, zato pričakuje, da se bo ta odločitev upoštevala tudi pri drugih prevoznikih. Prav tako pa pogreša vlogo države, ki bi morala sama urediti problematiko neupravičeno neplačanega poklicnega zavarovanja, ne pa vsakega delavca posebej prepustiti iskanju pravice po sodni poti.

Luka Lukič


V Lipico prihaja holding, spremljajo ga očitki iniciative

Holding Kobilarna Lipica d.o.o., ki ga je januarja predvidel novi zakon o Kobilarni Lipica, je tik pred nastankom. Vlada naj bi gradivo potrdila še v tem tednu, ko naj bi imenovala tudi člane nadzornega sveta. Medtem pa civilna iniciativa za Lipico opozarja, da vodstvo kobilarne deluje povsem centralistično in da ni v dveh letih prisluhnilo niti enemu njihovemu predlogu.

Svet javnega zavoda Kobilarna Lipica je na zadnji seji, ki jo je imel v ponedeljek, obravnaval tudi gradivo o ustanovitvi holdinga in poslovni načrt. “V načrtu je, da vlada sprejme gradivo o preoblikovanju v Holding Kobilarna Lipica d.o.o. še ta teden. Istočasno bo imenovala nadzorni svet,” je včeraj pojasnil predsednik sveta zavoda Marko Drofenik. Ko bo vlada potrdila gradivo, se bo holding lahko registriral, ima pa že v.d. direktorja, to je postala - kot je predvidel že zakon o kobilarni Lipica - dosedanja direktorica zavoda Lorela Dobrinja.

Če bo imenovan za nadzornika, bo odstopil

Zadnjo sejo sveta pa je Marijan Suša, predstavnik lokalnih interesov, zapustil razočaran: “Od novembra 2016, odkar sem član sveta, ni bila sprejeta niti ena pripomba. Vpetost Lipice v lokalni prostor je popolnoma prekinjena, enosmerna cesta je le simbol tega. Mislim, da je nujno, da se vodstvo zamenja in da se radikalno spremeni način upravljanja, da bo upoštevana tudi lokalna skupnost oziroma zainteresirana javnost, predvsem pa, da pride do večjega spoštovanja zaposlenih.” Dodal je še, da bo - če ga bo minister imenoval v nadzorni svet holdinga - demonstrativno odstopil, ker se mu zdi nečastno sodelovati v svetu, kjer ne more vplivati niti na najmanjše odločitve.

Marijan Suša

predstavnik lokalnih interesov

“Od novembra 2016, odkar sem član sveta, ni bila sprejeta niti ena pripomba. Vpetost Lipice v lokalni prostor je popolnoma prekinjena, enosmerna cesta je le simbol tega.”

Nesprejemljivi se mu zdijo tudi načrti obnove hotela Maestoso z desetimi milijoni evrov državne dokapitalizacije, ki naj bi “Lipico preoblikovali v terme”, o čemer naj ne bi ne člani sveta ne občina doslej vedeli ničesar. A v Lipici so obnovo Maestosa napovedali že pred nekaj meseci, z deli želijo začeti že jeseni, v sklopu obnove pa je predvidena tudi obnova bazena in ureditev centra dobrega počutja.

Delavci so le številke

Opozorilom civilne iniciative o napačni poti, ki naj bi jo ubiralo vodstvo Kobilarne Lipica, se je pridružil Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90: “Delavce, ki so v Lipici delali veliko let, so odpustili na nezakonit način, zdaj pa jih v javnem zavodu, po novem holdingu, zaposlujejo prekarno, za določen čas ... Iskali so točno tiste kadre, ki jim po stečaju Lipice turizma niso priznali pravnega prenosa na Kobilarno Lipica. Ni jim pomembna kakovost, ampak le fizična prisotnost delavcev, med katerimi so stiske in strah vse večji.” Volf je državo pozval, naj se vpraša, ali je vodstvo kobilarne, ki je krivo za takšno ravnanje z delavci, vredno njenega zaupanja. Delavce pa, naj se znebijo strahu in se zavzamejo za svoje pravice.

Odšli so štirje trenerji

Stanislav Renčelj iz civilne iniciative je ob tem opozoril na odhode jahačev oziroma trenerjev in na znanje, ki so ga odnesli s sabo. Od približno 20 jahačev, kolikor naj bi jih bilo v Lipici, so v zadnjem letu odšli štirje, pravijo v iniciativi, prišel pa je glavni trener iz Francije, ki naj bi bil zelo malo prisoten. Jahačem, ki so jih na novo zaposlili, nima kdo predati znanja, opozarja. Poleg tega v Lipici ni šole jahanja, ki bi že mlade vzgajala za delo s konji.

V Lipici na to odgovarjajo, da desetletja treninga veščin dresure niso za sabo pustila niti enega samega pisnega standarda in definicije Lipiške šole klasičnega jahanja. Rezultati in obisk so padali, v Lipici pa se je menjavalo le vodstvo, nikoli trenerji. “Lastnik je tokrat ubral edino možno rešitev, zamenjavo ne le vodstva zavoda ampak tudi strokovnega vodstva. Rezultati dela nove ekipe so vidni v številu obiskovalcev, ki je lani preseglo številko 108.000, kar je za 41 odstotkov več kot leta 2015, in v prihodkih od ogleda kobilarne, predstav in športnih prireditev, ki so bili za 61 odstotkov višji,” navajajo.

Očitke, da ni prenosa znanja zavračajo, saj so se od 19 jahačev trije upokojili, eden pa je odšel. “Ostali 'stari' trenerji nadaljujejo z delom. Zdaj je zaposlenih 22 jahačev, ter glavni trener Benjamin Aillaud in njegov pomočnik Ramon Molina Gonzales. V zadnjih dveh letih je Kobilarna Lipica zaposlila sedem mladih jahačev,” pravijo. Prioriteta je premostiti generacijsko praznino med jahači in konji, ki je posledica nesistematičnega dela v preteklosti. Pravijo še, da so s prejšnjim glavnim trenerjem skušali sodelovati in vzpostaviti sistematično delo, a da skupnega jezika niso našli.

Renčelj je še enkrat ponovil tudi že znane očitke vodstvu kobilarne - od nabave sena v Italiji do cirkuških vložkov v novi predstavi - zadnja nedopustna stvar pa naj bi se zgodila prejšnji konec tedna ob dnevu lipicanca, ko naj bi kobile z žrebeti nenadzorovano dirjale s hipodroma do Velbance, ob tem pa naj bi se poškodovalo nekaj žrebet. V Lipici pravijo, da se je lažje poškodoval en žrebiček, ki je hitro okreval.

HELENA RACE

Vir: Primorske novice, sreda, 30. Maj 2018


Ogorčenje nad načrti za Lipico

Prispevek Slovenske kronike z dne 29.5. 2018 na povezavi:



Luka Koper bo poleti objavila razpise za 300 zaposlitev

Približno 300 delavcev bodo zaposlili v Luki Koper, 300 bo agencijskih delavcev, 500 delavcev pa bo delalo prek zunanjih pogodbenih podjetij. To so glavni obrisi ureditve zaposlovanja zunanjih delavcev, za katero je uprava Luke danes dobila soglasje nadzornega sveta. Nov tristebrni model bo stroške dela povečal za približno devet milijonov evrov na leto.

“Ta model reševanja problematike delavcev izvajalcev pristaniških storitev je ekonomsko vzdržen in v skladu z zakonodajo,” poudarja predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel. Pred Luko Koper je zdaj najtežji del, uresničitev, ki pomeni zajeten organizacijski zalogaj. V Luki je sedaj 48 odstotkov delavcev zaposlenih, 52 odstotkov pa jih v pristanišču dela prek zunanjih izvajalcev. Po izpeljavi novega modela naj bi bilo 61 odstotkov zaposlenih v Luki Koper, 12 odstotkov agencijskih delavcev in 27 odstotkov delavcev prek zunanjih pogodbenih podjetij. Zadel ocenjuje, da ga bodo izpeljali jeseni oziroma do konca leta.

Bi dogovor s Popovičem spodbudila Kopru ugodnejša delitev luške koncesnine? Uprava Luke upa, da bo agencija za okolje čim prej znova odločila o okoljevarstvenem soglasju za podaljšanje prvega pomola za 100 metrov, saj je to strateška naložba. Zanjo so že dobili evropski denar in morajo zdaj zaprositi za podaljšanje roka za začetek črpanja. Upravno sodišče je namreč ugodilo pritožbi Mestne občine Koper in izničilo že izdano okoljevarstveno soglasje, ki je pogoj za gradbeno dovoljenje in začetek del. V vmesnem obdobju si bosta uprava Luke in nadzorni svet prizadevala doseči dogovor s koprskim županom Borisom Popovičem, da občina ne bi ovirala tega postopka. Za župana bi utegnilo biti pomembno vladno sprejetje uredbe o spremembi delitve luške koncesnine, po kateri bi Koper dobil 82 odstotkov, Ankaran pa 18 odstotkov koncesnine (zdaj je razmerje delitve denarja 55 : 45). Uredba je v medresorskem usklajevanju, ankaranska občina ji nasprotuje, na dnevnem redu odhajajoče vlade pa bo predvidoma prihodnji teden.

Prehoda iz dosedanjega v nov model danes še ni želel podrobneje razlagati, saj so pred njim najprej sestanki s predstavniki dosedanjih 34 podjetij izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Tako agencije kot zunanje pogodbene izvajalce bo namreč Luka izbirala prek javnega razpisa. “Vsak bo imel možnost prijave, bodisi kot agencija, če ima ustrezno licenco, bodisi kot podjetje,” pravi Zadel. Nekatera dosedanja podjetja IPS so se že registrirala kot agencije za posredovanje dela, saj nameravajo sodelovati tudi v novem modelu.

Pretovor avtomobilov ter praznjenje in polnjenje kontejnerjev nameravajo prepustiti zunanjim pogodbenim podjetjem, za ti dve področji potrebujejo približno 500 zunanjih delavcev.

Razpis za približno 300 delavcev, ki jih bo po novem zaposlila Luka Koper, pa bodo predvidoma objavili poleti. “Na razpise se seveda lahko prijavi vsak, bodo pa izkušnje igrale pomembno vlogo,” je povedal Zadel in ponovil, da neposredna zaposlitev dosedanjih IPS delavcev v Luko ne bi bila zakonita.

Najmočnejši sindikat v Luki, sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti, se z novim modelom strinja, kot posvetovalno telo je tudi sodeloval pri njegovem nastajanju. “Najpomembneje pa je, da smo nadzorni svet prepričali, da Luka tudi v tretjem stebru, ki še vedno pomeni 500 zunanjih pogodbenih delavcev, zasleduje cilj za enako delo enako plačilo in enake pogoje dela. Pri sklepanju novih pogodb z zunanjimi izvajalci bo treba doseči, da bo Luka imela čimvečji nadzor nad tem,” sklep nadzornega sveta izpostavlja predstavnik sindikata žerjavistov in član nadzornega sveta Mladen Jovičić. Poleg tega v sindikatu vztrajajo, da bo najemanje agencijskih delavcev le prehodno in se bo zmanjševalo na račun zaposlovanja v Luki.

Obalna sindikalna organizacija KS 90 in Delavska svetovalnica pa pozivata upravo Luko, naj takoj neposredno zaposli vse delavce pri IPS, in nasprotujeta, da bi delo na avtomobilskem terminalu v celoti oddali zunanjim izvajalcem.

KATJA GLEŠČIČ

Vir: Primorske novice, petek, 25. Maj 2018


Sindikalist Mesaroš dobil tožbo in želi nazaj za volan avtobusa

Delovno sodišče v Kopru je odločilo, da je voznik avtobusa in sindikalist Endre Mesaroš nezakonito izgubil službo pri družbi Arriva Dolenjska in Primorska. Vodstvo družbe sodbe ne komentira, ker ta še ni pravnomočna. Ali se bodo pritožili, se še niso odločili.

Družba Arriva Dolenjska in Primorska mora Endreja Mesaroša pozvati nazaj na delo ter mu priznati delovno dobo in vse pravice iz delovnega razmerja, prav tako pa je Arriva dolžna poravnati stroške postopka.

Endre Mesaroš, predsednik enega od sindikatov voznikov avtobusov, je lani dobil krivdno odpoved delovnega razmerja v družbi Arriva Dolenjska in Primorska. Na koprskem delovnem sodišču je izpodbijal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in vztrajal, da je delal vestno in po navodilih delodajalca, v odpovedi pa je videl onemogočanje sindikalnega delovanja in sindikalnega boja.

“90 centov ni razlog za odpoved”

Med razlogi za odpoved Mesarošu so bile tudi njegove izjave za Primorske novice o vprašljivi tehnični brezhibnosti avtobusov ter njegov nastop v državnem zboru na odboru za infrastrukturo, kjer je govoril o problematiki delovnega časa voznikov avtobusov in med drugim dejal, da lahko delodajalci manipulirajo z delovnim časom. S tam naj bi okrnil ugled in dobro ime podjetja.

Delodajalec mu je še očital, da je podjetju odtujil 90 centov, saj sta kontrolorja na avtobusu, ki ga je vozil Mesaroš, odkrila potnico z vozovnico le od Kopra do Izole. Ta je zatrjevala, da je vozniku plačala karto do Bernardina. Odvetniki, ki so zagovarjali družbo Arriva Dolenjska in Primorska, so na sodišču zatrjevali, da Mesarošu pogodbe niso odpovedali zaradi sindikalnega delovanja, ampak zaradi kršitve delovnih obveznosti. Delovno sodišče, ki mu je predsedovala Martina Andrejašič Zazula, pa je večino očitkov zoper Mesaroša zavrnilo. Ocenilo je, denimo, da je bil Mesaroš, ko je dajal izjavo za naš časopis, “lahko prepričan, da ima avtobus čez milijon prevoženih kilometrov” in da Primorskim novicam “ni namenoma povedal neresničnega dejstva”.

Izjavo Mesaroša pred parlamentarnim odborom je sodišče razumelo kot “opozorilo na sistemski problem, ki ga je treba urediti na širši ravni”, glede denarnega presežka 90 centov pa ugotovilo, da je ne glede na majhen znesek “kršil delovne obveznosti” in “zlorabil zaupanje stranke”, kar pa ni dovolj za odpoved.

Arriva ga ne želi nazaj

Družba Arriva Dolenjska in Primorska je predlagala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, Mesaroš pa želi ostati voznik avtobusa.

V Arrivi Dolenjska in Primorska sodbe, ki še ni pravnomočna, niso komentirali: “Sodbo bomo najprej proučili in se odločili o nadaljnjih korakih.”

V Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije, ki je od letošnjega aprila reprezentativen tudi v dejavnosti cestnega potniškega prometa, so zadovoljni s sodbo, zlasti z delom, kjer delovno sodišče opozarja, da svoboda izražanja sodi med temeljne človekove svoboščine in “ker javnost lahko pričakuje, da bo Endre Mesaroš kot predsednik sindikata kritiziral svojega delodajalca, je po oceni sodišča tudi nekoliko pretirana kritika v načelu dopustna”.

“Prvostopenjska sodba sodišča je potrdila, da se je v naši državi vredno boriti za dostojno plačilo, dostojne delovne pogoje in spoštovanje osnovnega človekovega dostojanstva,” je še povedal Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90, pod katero sodi Sindikat voznikov avtobusov Slovenije.


ALENKA PENJAK

Vir: Primorske novice, sreda 16. maj 2018


Prvi denar za gostince in sobarice v Lipici

Nekdanji delavci propadle družbe Lipica turizem si lahko junija obetajo prvi del denarja, ki jim ga podjetje dolguje. 37 nekdanjih zaposlenih bo dobilo 42 odstotkov poplačila svojih prednostnih terjatev, je potrdila stečajna upraviteljica Manca Vuk Osenar. Podjetje delavcem dolguje skupaj za 215.577 evrov neizplačanih plač, odpravnin in nadomestil za neizkoriščen dopust.


Predvidoma v začetku junija bodo zaposlenim v družbi Lipica turizem d.o.o., ki je šla v stečaj sredi decembra leta 2016, ukvarjala pa se je s hotelirstvom in gostinstvom, enakomerno razdelili 42 odstotkov od skoraj 165.000 evrov prednostnih terjatev.

Priznanih prednostnih terjatev je skupaj sicer za 215.577 evrov, a je stečajna upraviteljica Manca Vuk Osenar za osem zaposlenih, ki se še pravdajo z javnim zavodom Kobilarna Lipica, saj jih ta po stečaju ni zaposlil, od skupnega zneska rezervirala 51.434 evrov.

1,7 milijona evrov terjatev so v stečaju Lipice turizma prijavili vsi upniki 

Da so tudi ti delavci upravičeni do denarja iz stečajne mase, je prepričan tudi njihov sindikalni zastopnik iz obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf.

“Osmim delavcem je po izdanem osnovnem seznamu preizkušenih terjatev v pravdi zoper Kobilarno Lipica uspelo z zahtevkom na izplačilo plač in odškodnine, zato je Kobilarna Lipica njihove terjatve v stečajnem postopku prerekala. Glede teh terjatev v skupni višini 51.434 evrov še teče pravda, ob zdajšnji, prvi razdelitvi pa se jim zato sredstva ne izplačajo, ampak zgolj rezervirajo do odločitve o pravdi,” pa je pojasnila Manca Vuk Osenar.

215.577 evrov dolguje podjetje 37 nekdanjim zaposlenim

70.000 evrov bodo junija skupaj dobili v prvem delu poplačilu

Vsi upniki prijavili za 1,7 milijona terjatev

Skupno so delavci in vsi drugi upniki v stečajnem postopku Lipice turizem prijavili za 1,736.000 evrov terjatev, sodišče je od tega priznalo skoraj 835.000 evrov navadnih terjatev, skoraj 165.000 prednostnih terjatev (te so namenjene delavcem) in 116.522 evrov pogojno priznanih terjatev.

Manca Vuk Osenar pravi, da so postopki unovčenja stečajne mase in poplačil upnikom dolgotrajni, ob tem so še v teku tri tožbe, zaradi katerih ni povsem znana višina vseh terjatev oziroma obveznosti obeh strank - ena tožba je proti Kobilarni Lipica, dve pa zoper hrvaško družbo in zasebno podjetnico iz Izole, ki naj bi za Lipico turizem pospeševali prodajo turističnih in gostinskih storitev. Če bi jim s tožbami uspelo, bi pridobili nekaj denarja za prednostne terjatve, namenjene delavcem. Skupna vrednost vseh treh tožb je skoraj 96.000 evrov.

Danes dražba opreme Maestosa

Stečajna upraviteljica še napoveduje, da bi lahko septembra, v kolikor bo druga dražba nepremičnega premoženja Lipice turizem v stečaju, ki se dogaja ravno danes, uspešna in bodo zanjo iztržili 70.000 evrov, kolikor je izklicna cena, delavcem izplačali še drugi del prednostnih terjatev. Dražili bodo opremo hotela Maestoso.

Do sedaj prodali za 147.000 evrov premoženja

In koliko denarja so do sedaj unovčili iz stečajne mase? “Do sedaj smo iz stečajne mase unovčili za 147.470 evrov, od tega približno 96.000 evrov iz naslova prodanih osnovnih sredstev in zalog, preostanek pa iz naslova izterjanih terjatev. V stečaju je bilo še 41.000 evrov stroškov. Preostanek unovčene mase smo rezervirali še za kritje nadaljnjih stroškov stečaja, ki bodo sicer močno odvisni od nadaljnjega teka postopka,” še pojasnjuje Vuk Osenarjeva. Pred časom sicer ni bila najbolj optimistična glede tega, ali bo unovčene stečajne mase dovolj za poplačilo delavcev.


LEA KALC FURLANIČ


Vir: Primorske novice, torek, 15. maj 2018



Delu vrniti čast ter mu določiti ceno

Obalna sindikalna organizacija - KS 90 bo v počastitev 1. maja - mednarodnega praznika dela tudi letos organizirala prireditev, ki bo potekala v ponedeljek, 30. aprila 2018. Ob tej priložnosti so pripravili tudi poslanico, v kateri so se dotaknili dosežkov delavskega boja proti kapitalu v preteklosti, ki bi danes nujno potrebovali ponovni razmislek o stanju delavstva.

Več na povezavah:



“Mi smo v Luki drugorazredni”

“Oni imajo vnaprej določene urnike, mi smo na klic od danes do jutri. Oni imajo redno plačo, mi do konca meseca ne vemo, ali bomo dobili dovolj za plačilo računov. Mi smo v Luki drugorazredni,” je o razliki med zaposlenimi v Luki Koper in delavci IPS, povedal eden od udeležencev današnjega shoda v koprski Taverni.

“Zdaj sem zadnjič dal prošnjo za delo v Luki. Imam vse izpite za delo na strojih, tudi za žerjavista. Spet so me zavrnili,” je razočaran Sadif Šečerović, ki prek izvajalcev pristaniških storitev (IPS) za Luko Koper dela že enajst let. Kot pravi, ga ni strah, da bi se izpostavil. “Delal sem za Nedjo, potem Meol, Encon, to so bile vse firme, ki so se menjevale, a je bil isti gazda. Delal sem tudi za Konteso, ki mi še dolguje eno plačo,” pove. “Tukaj imam družino in rad bi se zaposlil v Luki, a me stalno zavračajo,” pa pravi Niko Nikolić. Jezni, da so jih zavrnili na razpisu za zaposlitev, so bili tudi številni drugi protestniki. “Napišite, da v Luki domačini, ki imajo tudi večletne delovne izkušnje, ne morejo dobiti dela! Nazadnje so zaposlili celo ljudi, ki sploh nimajo državljanstva,” je izpostavil eden od sogovornikov, ki pa ni želel biti imenovan.

“Tukaj sem zaradi sina. Če že dela za Luko - naj dela za Luko, ne pa za provizije posrednikov,” meni Jovanka Zlatkov, ki je na današnji shod v podporo delavcem IPS prišla s snaho in vnukinjo. “Prišel sem podpret prijatelje in bratranca, ki delajo prek IPS. Če se ukloniš in nič ne narediš, si vnaprej izgubil, če pa se upreš, obstaja vsaj upanje, da se bo kaj premaknilo,” je dejal Mile Zukić, sindikalist, ki sicer dela v Zavarovalnici Triglav.

V koprski taverni se je skupaj z organizatorji - sindikalnimi in delavskimi organizacijami - zbralo približno 80 ljudi. “Še dobro, da se jih je zbralo toliko. Shod smo pripravljali na skrivaj, medije smo obvestili le dan prej. Pritisk gazd na njihove delavce je hud in marsikdo se boji,” je povedal Pavel Lokovšek iz Sindikata pristaniških delavcev, v katerega je včlanjenih približno 210 delavcev IPS (še 80 pa jih zastopa društvo Delavska svetovalnica).

Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije - KS 90 je zbrane nagovoril: “Pozdravljeni, nevidni delavci v Luki Koper!” Zavzel se je za odpravo njihovega - kot je dejal - nevzdržnega in nezakonitega delovno-pravnega položaja. Protestniki so se s transparenti in vzkliki - “Vsi v Luko” - odpravili proti pristanišču in nato spet nazaj proti Taverni. “Na eni strani imate odlične poslovne rezultate Luke Koper, v enem mesecu so imeli pri pretovoru kar tri rekorde. Na drugi strani pa je 23 let trajajoč položaj delavcev IPS, z vsakič novim izgovorom, da ga ne bi odpravili in poskusi podaljševanja njihovega položaja in pretvarjanje iz enega v drugi sporni model,” pa je je ob koncu zbora poudaril Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

NATAŠA ČEPAR


Vir: Primorske novice, torek, 24. april 2018


“IPS karavana gre dalje”

“Veliko je povpraševanja po delavcih za delo na avtomobilskem terminalu, ki naj bi ga Luka Koper v skladu s prenovo poslovnega modela izločila kot zunanjo dejavnost, česar ne podpiramo,” izpostavlja sindikalist Peter Majcen. Po njegovem nova uprava družbe ne išče rešitve za odpravo nezakonitosti in izkoriščanja delavcev, ki jih zaposlujejo izvajalci pristaniških storitev (IPS), pač pa skuša spornemu modelu dati le na videz zakonito podobo.

“Ali boste pustili, da gre IPS karavana kar dalje?!” Tako so svojo današnjo novinarsko konferenco naslovili predstavniki sindikalnih in delavskih organizacij v Kopru. Opozorili so, da se kljub ugotovitvam inšpektorata za delo - da v Luki Koper z najemom delovne sile prek podjetij IPS kršijo delovno-pravno zakonodajo - tak način poslovanja nemoteno odvija naprej. Pravnomočna inšpekcijska odločba se sicer nanaša le na podjetje, s katerim je Luka prekinila sodelovanje, a omenja tudi protizakonito prakso glede drugih podjetij IPS. Zaradi spornega modela je nadzorni svet Luke Koper tudi odpoklical prejšnjo upravo Draga Matića in na novo imenoval ekipo Dimitrija Zadela.

Proti novemu modelu

Po predlogu, ki ga je pripravila nova uprava Luke in ki naj bi ga prihodnji teden spet obravnaval nadzorni svet, naj bi večino delavcev, ki zdaj dela prek podjetij IPS, sicer zaposlili. Del bi jih najeli prek agencij za posredovanje dela, četrtino pa prek zunanjih pogodbenih podjetij; pri čemer bi ta zagotavljala celotno storitev (denimo na avtomobilskem terminalu in pri polnjenju in praznjenju kontejnerjev).

“Rešitve nove uprave ne podpiramo in menimo, da je celo škodljiva, saj ogroža enovitost družbe,” pravi Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in poudari, da se sindikati in delavske organizacije zavzemajo za zaposlitev vseh delavcev IPS, ki imajo tudi dolgoletne izkušnje z delom v pristanišču.

IPS iščejo nove delavce

“Podjetja IPS, za katera je inšpektorat za delo že večkrat ugotovil nepravilnosti, iščejo delavce za koprsko pristanišče celo prek zavoda za zaposlovanje,” je izpostavil Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Kot primer je omenil podjetje Slomant. “V treh letih, odkar sem sam lastnik, nismo imeli nikakršnih težav z inšpektoratom. Res pa je, da je prejšnji lastnik enkrat zamudil z izplačilom regresa in smo lani dobili kazen za nazaj,” je pojasnil Huse Mašić iz Slomanta. Kot razloži, zaposluje nove delavce, saj se bo po potrebi preoblikoval v agencijo za posredovanje dela.

Lukić pa svari tudi pred tem. “Podjetje T-Momo, ki je eden večjih izvajalcev pristaniških storitev v Luki Koper, se je mirno preoblikoval v agencijo, čeprav ima tudi on številne odločbe inšpektorata za delo o nepravilnostih. Samo letos je prek oglasov iskal že 50 delavcev,” navede. V zvezi s tem smo se obrnili tudi na Subijio Tajroskega, ki vodi T-Momo, a ga nismo uspeli dobiti.

Delavci IPS na sodišče

Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije - KS 90 se je obregnil ob to, da je država letos marca Luko Koper celo odlikovala s priznanjem poslovne odličnosti. “Delavcem IPS želimo sporočiti, da jih lahko zastopamo in jim pomagamo, da tudi prek sodišča dosežejo svojo pravico,” je poudaril. Pravni svetovalec Nejc Končan Vrstovšek pa je dejal, da sta dva delavca IPS proti Luki Koper na delovnem sodišču že sprožila postopke za zaposlitev, tudi za nazaj. “Take tožbe, ki jih lahko vlagajo posamezniki, bodo za Luko najdražja možnost,” je sklenil Majcen.

NATAŠA ČEPAR


Vir: Primorske novice, četrtek, 19. april 2018



V družbi Arriva odpustili sindikalista in zbirali podpise zoper njegove izjave


 "Tovrstna poteza je po mnenju Volfa lahko razumljena kot poskus na pritisk sindikalnega organiziranja, saj gre za predsednika sindikata, ki je organiziral stavko."

Več na povezavi:



Pozabljeni delavci "luških gazd"


“Gre za socialni dumping in kršitev temeljnih pravic delavcev, ki se mora končati z njihovo takojšnjo zaposlitvijo v Luki Koper,” je prepričan Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije - KS 90. 

Več v spodnjih prispevkih:



Za osem odpuščenih v Lipici 115 tisoč evrov


Prispevek Slovenske kronike z dne 10. 1. 2018 na povezavi:



Odpovedi so bile nezakonite, Kobilarna Lipica mora plačati vse

Leto dni po uvedbi stečaja v družbi Lipica turizem je osmerica odpuščenih gostinskih delavcev vendarle dočakala pravico: višje delovno sodišče je odločilo, da bi jih morala Kobilarna Lipica prevzeti hkrati s prevzemom dejavnosti. Ker jih ni, jim mora zdaj izplačati vse pravice iz dela za pet mesecev. V Lipici in na ministrstvu pa ...

“Danes je za nas lep dan. No, bil je že v petek, ko nam je sindikalist prinesel razsodbo sodišča,” je včeraj zadovoljno povedala Blaženka Stojić, ena od osmih nekdanjih delavcev v Lipici, ki so decembra 2016 namesto pri novem delodajalcu pristali na cesti. Podobno je povedal Pavel Stanič, do decembra predlani skrbnik lipiškega igrišča za golf: “To je edino pravično, kar se je lahko zgodilo.” Stanič je bil v Lipici zaposlen 19 let, Stojićeva od leta 1983.

Oba, tako kot tudi šesterica ostalih delavk, večinoma sobaric in natakaric, so bili do leta 2007 zaposleni v Kobilarni Lipica, ko je država prenesla gostinstvo in turizem na družbo Lipica turizem d.o.o., so jih “prezaposlili” tja. Ko pa je predlani država z zakonom spet vrnila gostinsko in turistično dejavnost v kobilarno, ta delavcev ni prevzela.

Sodišče “zaposlilo” delavce v Kobilarno

Osem delavcev je s pomočjo Obalne sindikalne organizacije KS 90 vložilo tožbo in uspelo. Delovno sodišče je njim v prid razsodilo že maja, a se je Kobilarna Lipica nanjo pritožila. Toda Višje delovno sodišče je njeno pritožbo zavrnilo.

Kobilarna Lipica se je sicer sklicevala, da je odpovedi zaposlitev delavcem izdala stečajna upraviteljica Lipice turizma in da zato delavci ne morejo tožiti kobilarne, toda sodišče je ugotovilo drugače: da je 10. decembra 2016 “de facto prišlo do prenosa dejavnosti” od Lipice turizma na Kobilarno Lipica, zato so redne odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki jih je izdala Lipica turizem 16. decembra 2016 (ko je bil nad njo uveden stečaj), nezakonite. Delovno sodišče je še odločilo, da so delavci v delovnem razmerju v Kobilarni Lipica od 1. januarja dalje.

Kobilarna mora plačati

Ker so delavci ugotovili, da so v Lipici nezaželeni, so marca spremenili tožbo in namesto reintegracije zahtevali sodno razvezo pogodb o zaposlitvi. Tako je sodišče zaključilo njihovo delovno razmerje v Kobilarni Lipici z 22. majem lani, Kobilarni Lipica pa naložilo, da jim za ta čas prizna delovno dobo in vse pravice iz delovnega razmerja, plačati prispevke in davke, zamudne obresti in sodne stroške.

Obalna sindikalna organizacija KS 90, ki je zastopala delavce, je s sodbo zadovoljna, je včeraj sporočil njen generalni sekretar Damijan Volf in dodal, da so ves čas zasledovali cilj - “nično toleranco pri izigravanju delovnopravne zakonodaje, a po drugi strani ne moremo mimo tega, kako podlo se je izigralo tiste, ki niso šli v tožbene zahtevke”. Zato sindikat od države kot lastnice Lipice zahteva, “da takoj sproži vse postopke o posredni in neposredni odgovornosti za zapravljanje proračunskega denarja za sodne postopke proti slovenskim delavcem” zoper tri osebe: direktorico Kobilarne Lipica Lorelo Dobrinja, zadnjega direktorja Lipice turizma Darka Ravnikarja in državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu Evo Štravs Podlogar.

Kobilarna in država se izmikata

Ali se čutita odgovorni, smo včeraj vprašali tako Dobrinjo kot Štravs Podlogarjevo, a od obeh dobili domala enak odgovor: da je bil stečaj Lipica turizma “nujna posledica njene kapitalske neustreznosti in nelikvidnosti družbe, ki se je vlekla že leta,” da je z dnem stečaja stečajna upraviteljica Manca Vuk Osenar v celoti prevzela odgovornost in usodo delavcev, in da je ona sprejela odločitev o usodi delavcev. “Imela je možnost, da bi vložila tožbo zoper Kobilarno Lipica iz naslova prenosa dejavnosti. Tako bi zahtevala, da Kobilarna Lipica za nedoločen čas zaposli vse delavce Lipice turizem pod pogoji takratnih pogodb,” so sporočili tako iz Lipice kot z ministrstva in dodali, da je osem delavcev s tožbo zahtevalo le izplačilo odpravnin, ne pa zaposlitve ter da so jim ponujali poravnavo, a je niso želeli skleniti.

Kot kaže sodba, so imeli delavci še kako prav, da poravnave niso sprejeli. Kobilarna jim bo zdaj morala izplačati vse obveznosti, vendar je obenem sporočila, da bo “po vsej verjetnosti vložila izredno pravno sredstvo revizije,” ki naj bi ugotovilo, ali je v okviru stečaja možno uporabljati zakon o prenosu dejavnosti. Ni pa nam odgovorila na vprašanje, ali bo zahtevala odškodnino od odvetniške pisarne Čuk&Pleško, ki jo je leta 2016 napotila v ravnanje, ki jo bo drago stalo.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Vir: Primorske novice, torek, 9. januar 2018



Višje sodišče potrdilo nezakonitost odpovedi pogodb osmim delavcem Lipice Turizma

Višje delovno in socialno sodišče je v sporu osmih nekdanjih delavcev Kobilarne Lipica proti družbi Lipica Turizem v stečaju in Kobilarni Lipica v celoti potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, da so odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki jih je decembra 2016 podala Lipica Turizem, nezakonite, so sporočili iz sindikata KS 90.

Več:
Delo

Prispevek Slovenske kronike:



Delavce IPS pozivajo, naj se oglasijo

Konfederaciji sindikatov 90, Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 in Delavski svetovalnici se je pridružil tudi Sindikat pristaniških delavcev. Luko Koper so pozvali, naj zaposli delavce, ki v pristanišču delajo prek podjetij za izvajanje pristaniških storitev (IPS). Obenem pozivajo tudi delavce same, naj stopijo v stik z njimi. Eden od delavcev IPS, ki trenutno dela celo brez pogodbe, napoveduje tožbo proti Luki in je pripravljen vztrajati vse do Evropskega sodišča za človekove pravice.


“Po eni strani SDH kot delničar Luke Koper opozarja na izkoriščanje delavcev IPS, po drugi pa na nadzornem svetu ni potrdil letnega načrta, ki predvideva zaposlitev 200 delavcev,”opozarja Peter Majcen, predsednik Konfederacije sindikatov 90. Izpostavi, da se utegne država poigrati in s priročnim izgovorom zamenjati upravo Luke Koper, ki ji ni po godu. “Ne bomo dopustili, da se problematika izkoriščanih delavcev IPS v Luki po zadostitvi določenim interesom pomete pod preprogo,” je zagotovil na včerajšnji novinarski konferenci, ki so jo organizirali skupaj z Obalno sindikalno organizacijo - KS 90, Delavsko svetovalnico in Sindikatom pristaniških delavcev, ki deluje v Luki Koper.

Omenjene sindikalne in delavske organizacije so na Luko Koper naslovile tudi dopis, v katerem predsednika uprave Draga Matića vabijo na sestanek, na katerem bi se dogovorili o načinu zaposlitve vseh delavcev, ki za Luko Koper delajo prek podjetij IPS. Po uradnih podatkih ima Luka Koper 1237 dovolilnic za delavce IPS, v lanskem letu pa je bilo povprečno dnevno število delavcev IPS v pristanišču od 600 do 740.

Luka stoji za svojim modelom

“Uprava družbe je pripravila strategijo, katere ključni del so nove zaposlitve. Vendar strategija in poslovni načrt za 2018 še nista bila potrjena na nadzornem svetu, zato o podrobnostih ne moremo govoriti,” pravijo v Luki Koper. Ob tem poudarjajo, da noben pristaniški operater v Evropi ne opravlja dejavnosti zgolj z lastnimi zaposlenimi, saj se potreba po pristaniških storitvah zelo spreminja. Glede delavcev IPS pa v družbi povedo, da ti nimajo neposrednega odnosa z Luko Koper. Dodajajo še, da zavračajo namigovanja o izigravanju zakonodaje, kar lahko podkrepijo z dvema pravnomočnima sodbama, ki sta v dveh ločenih primerih ugotovili, da gre pri IPS izključno za naročanje storitev in ne delovne sile, kar jim očitajo sindikalne organizacije. 

Nezakonito delovanje Luke?

“Luka Koper je vzpostavila poslovni model, ki temelji na izključitvi neposredne delodajalske odgovornosti do delavcev IPS in na najemu poceni delovne sile,” je prepričan Goran Lukič iz Delavske svetovalnice.Po njegovem mnenju se nesprejemljivosti modela IPS zavedajo tudi v Luki. Da gre za nezakonit način delovanja, je pravnomočno ugotovil tudi inšpektorat za delo, a je njihova odločba - vse od februarja letos - zadržana do obravnave na upravnem sodišču. Po Lukičevem mnenju je zaposlitev delavcev IPS edina rešitev. Meni, da sodelovanje z registriranimi agencijami za posredovanje dela ni smiselno, saj je potreba po delavcih v pristanišču neprestana in gre pri tem za elemente delovnega razmerja. “Poleg tega od Luke zahtevamo tudi, da pri zaposlitvi delavcev IPS upošteva njihove dosedanje izkušnje in jim zagotovi ustrezno plačilo,” navaja Lukič. Omeni še, da je Luka nedavno objavila oglas za zaposlitev štirih pristaniških delavcev in za dve podjetji IPS. To naj bi pomenilo, da bi prgišče delavcev, ki jih potrebujejo, zaposlili, glavnino pa bi še naprej najemali.

Delajo za dvakrat nižje plačilo

“Ni sprejemljivo, da delavci IPS delajo isto delo kot mi, a za dvakrat nižje plačilo,” se je oglasil tudi Pavel Lokovšek, predsednik Sindikata pristaniških delavcev v Luki Koper. “Delavci IPS, kontaktirajte nas. Če bomo stopili skupaj, bomo močnejši. Mi vam bomo zagotovili tudi vso pravno zaščito,” jih je pozval. Dodal je, da je bilo leta 1995 v Luki zaposlenih 1800 ljudi, z uvedbo modela IPS pa se je to število drastično zmanjšalo.

600 do 740 je bilo povprečno dnevno število delavcev IPS v pristanišču v lanskem letu. 

“Zdržal sem več kot sedem let, a zdaj ne zdržim več,” je svojo zgodovino dela prek podjetij IPS povzel Gianluca Buljevič. Zagotovil je, da kot oče petih otrok takega izkoriščanja ne privošči nikomur, zato se bo boril, da tega v prihodnje ne bo več. “Ko sem se seznanil s tem, kar je prestajal gospod Buljevič, sem bil zgrožen. Obveščanje o prihodu na delo prek sporočil SMS le nekaj ur prej, vse nočne, nadure ... potem je zbolel in mu niso več hoteli podaljšali pogodbe. Ko se je izkazalo, da se ne bo dal kar tako, so mu jo sicer želeli podaljšati, a se je tokrat on zavzel zase,” pojasni Buljevičev pravni zastopnik Nejc Končan Verstovšek, ki se je skupaj z očetom, davčnim svetovalcem Darkom Končanom, zavzel za ta primer.

Buljevič, ki že en mesec dela v pristanišču brez pogodbe, zdaj od Luke zahteva zaposlitev, sicer napoveduje tožbo. “Šli bomo do konca, tudi na ustavno sodišče in še naprej na evropsko sodišče za človekove pravice, če bo potrebno, saj je očitno, da gre pri modelu IPS za izogibanje zakonodaji na račun izkoriščanja delavcev,” napoveduje Končan Verstovšek. Opozori tudi, da se na Luko utegnejo zgrniti tudi tožbe drugih IPS delavcev, ki bodo imeli zahtevke za nazaj. Enako velja za davčno upravo, ki utegne sprožiti postopke zaradi prepoznanja “povezanih oseb” med Luko in podjetji IPS .

NATAŠA ČEPAR

Vir: Primorske novice, sreda, 6. december 2017



KGZ Krpan v stečaju


Okrožno sodišče v Ljubljani je danes, 27. 11. 2017, nad Kmetijsko-gozdarsko zadrugo (KGZ) Krpan začelo stečajni postopek. Vodstvo zadruge je sprva predlagalo prisilno poravnavo, a predloga nato ni dopolnilo in je tudi samo predlagalo stečaj.

"V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 smo 'zadovoljni', da je delodajalec končno doumel, da te 'luči' (na koncu tunela) že dolgo časa ne vidi nihče več in da je končal agonijo delavcev in delavk, ki jim poleg plač od avgusta 2017 dolguje še regres za letni dopust za leto 2017."

Več na spodnjih povezavah:
Delo




“Zakon o kobilarni je nastajal za našim hrbtom”


Predlog novega zakona o Kobilarni Lipica, ki ga je v četrtek potrdila vlada in zdaj čaka na presojo pristojnih odborov in potrditev v državnem zboru, ne upošteva mnogih pripomb iz javne obravnave. Med drugim se z njim ne strinja SDH, svet Kobilarne Lipica zadnje različice ni obravnaval, Občina Sežana pa z njim prvič ostaja povsem brez vpliva v Lipici.

Predlog zakona določa območje Kobilarne Lipica in njen status, osnovne značilnosti reje lipicanskih konj in način upravljanja celotnega območja. Z zakonom se razglaša spomeniško območje Kobilarne,” so zakon pospremili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so spisali besedilo zakona.

Toda območje kobilarne je določeno že z veljavnim zakonom (ki natančno določa tudi območje in način varovanja vplivnega območja, novi pa ne), prav tako njen status, način reje lipicancev in način upravljanja. Res pa je, da nov zakon določa drugačen način upravljanja.

Slovenski državnih holding o zakonu meni, da je določilo o kapitalskem deležu države v holdingu neustrezno, predvsem glede ločitve funkcij države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države. Ministrstvo za gospodarstvo mu odgovarja, da se je odstopanje od zakona odločilo zaradi posebnosti Lipice: “Družba, v kateri bo imela država kapitalski delež, v tej fazi opravlja predvsem naloge javne službe v povezavi s kulturnim spomenikom, katere so sofinancirane iz proračuna, in tovrstni način upravljanja zagotavlja tudi lažji nadzor na izvajanjem nalog javne službe.”

Domačini ostajajo brez vpliva

“V javnosti se ustvarja vtis, kot da kobilarna Lipica do zdaj ni bila zavarovana, pa je že vse od leta 1996,” zakon komentira Marjan Suša, predstavnik lokalne skupnosti v svetu Kobilarne Lipica. V svetu zavoda so zdaj poleg predstavnika lokalnih interesov še predstavnik zaposlenih in predstavniki vseh ministrstev, ki so pomembna za Lipico: gospodarskega, kmetijskega, kulturnega in finančnega. Poslej ne bo več tako.

Novi zakon ukinja javni zavod, z Lipico bo upravljala Holding Kobilarna Lipica, d.o.o. v lasti države. Njen najvišji organ, skupščina, bo kar vlada, v nadzornem svetu pa bi odločali zgolj štirje predstavniki ministrstev in dva predstavnika delavcev. Predstavnika lokalnih interesov, ki ga je do zdaj določala sežanska občina, v njem ni več. “To bomo poskušali vnesti skozi proceduro v parlamentu,” je optimističen Stanislav Renčelj iz Civilne iniciative za Lipico. Suša pa je bolj kritičen: “Od osamosvojitve dalje se še nikoli ni zgodilo, da lokalna skupnost v Lipici ne bi imela svojega predstavnika,”pravi.

Marjan Suša: “Od osamosvojitve dalje se še nikoli ni zgodilo, da lokalna skupnost v Lipici ne bi imela svojega predstavnika.”

Kritike na račun načina priprave zakona

Suša je kritičen tudi do načina pripravljanja zakona: “Ta zakon je nastajal, če se lahko tako izrazim, za našim hrbtom. Na seji sveta zavoda smo septembra dali soglasje, vendar je bil to čisto drug zakon. Nihče ne ve, zakaj je prišlo do preobrata,” je povedal.

Glavna sprememba od tedaj do zdaj sprejete različice naj bi bila v načinu upravljanja. “Da ne bi prehitevali, bi radi dali pripravljalcu čas, da nam utemelji, zakaj se je odločil za takšno obliko - holding. Vse to smo že videli in ni funkcioniralo. Mislim, da to ni dobra rešitev, boljša bi bila gospodarska družba ali koncesija,” še meni Suša.

Vprašljiv nadzor pretakanja denarja

Civilna iniciativa je dala na osnutek zakona precej pripomb, nekatere so bile upoštevane, druge ne. Tako naj bi po novem zakonu število klasičnih rodov kobil povečali s 16 na 18, število vseh kobil v čredi pa z zdajšnjih najmanj 48 na 80. Ni pa zakon upošteval predloga civilne iniciative za prednostno nabavo lokalne krme, ker da to ni možno zaradi javnega naročanja. Holding bo namreč za upravljanje z Lipico ustanovil dve odvisni družbi: Kobilarno Lipica, d.o.o., za izvajanje javne službe, ki bo zavezana javnim naročilom tako kot zdajšnji javni zavod, in Turizem Lipica, d.o.o., za opravljanje pridobitnih dejavnosti.

Renčelj pravi, da bo Civilna iniciativa zakon podrobneje še preučila. Po hitrem pregledu meni, da je “večinoma korekten, vprašljiva pa je oblika holdinga, ker je bilo v Lipici vedno vprašljivo pretakanje denarja med javnim in tržnim delom ter vodenje evidenc”.

Stečaj le krinka, da so odpustili delavce

Kritični do novega zakona so tudi sindikati, ki zastopajo turistične delavce v Lipici. “Zakon je šel kot buldožer mimo vseh, tudi mimo nas. Še pred nekaj meseci smo se intenzivno ukvarjali z ukinitvijo družbe Lipica turizem, zakon pa jo ponovno uvaja. Zato je postalo očitno to, na kar smo opozarjali ves čas: da je bil namen stečaja družbe Lipica turizem zgolj znebiti se starih in zgaranih delavcev in nadaljevati delo z delavci z atipičnimi oblikami zaposlitve: za določen čas, s samostojnimi podjetniki in študentskim delom. To pa so oblike, na katerih delodajalec, ki želi delati na dolgi rok in dvigniti kakovost storitev na višjo raven, ne bi smel graditi,” pravi Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije - KS '90.

Od 35 zaposlenih v Lipici turizmu (pred tremi leti jih je bilo celo 55) zdaj ista dela opravlja le še nekaj redno zaposlenih. “Primere slabe prakse iz zasebnega sektorja uvažamo v javni. Sprevrženo je, da ministrstvo za gospodarstvo utemeljuje nujnost novega zakona s tem, da je treba ustaviti padanje števila obiskovalcev ter nezadovoljstvo obiskovalcev in zaposlenih, saj so prav oni pripeljali do tega,” pravi Volf.

Tudi Karmen Leban, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, je kritična do tega, da zdaj glavnino gostinskih del v Lipici opravijo študentje in samostojni podjetniki. O zakonu pa meni: “Nova oblika organiziranosti, holding, je stvar odločitve lastnika. Mi smo predvsem želeli zakon že dosti prej, ker lipiški turizem stagnira, saj je v javnem zavodu le nekaj za zraven, z njim se nihče resno ne ukvarja.” Po prvotnem načrtu naj bi zakon začel veljati že julija letos, zdaj je ciljni datum prvi januar.

“Upamo, da bo vlada res dala teh deset milijonov evrov za obnovo. Ali bo obnovila samo en hotel ali oba, je stvar njene presoje. Predvsem pa bi morala hkrati vlagati v kadre, ne pa zmanjševati stroške na račun dela. Dober kader stane. Tega zdaj v Lipici ni. Od nekdanjih delavcev je Lipico zapusti še zadnji natakar zaradi neprimernega odnosa vodstva do njega,”še dodaja Lebanova.

A vodstvo v Lipici ostaja. Zakon namreč predvideva prenehanje mandata vsem organom javnega zavoda, razen direktorici Loreli Dobrinja, ki “nastopi v funkciji vršilca dolžnosti direktorja družbe Holding Kobilarna Lipica”. Lebanova je do te zakonske določbe skeptična: “Ta določba je nepotrebna. To ni stvar zakona.”

MARICA URŠIČ ZUPAN

Vir: Primorske novice, ponedeljek, 30. oktober 2017



Kobilarna Lipica iz javnega zavoda v holding?

Vlada je podprla predlog novega zakona, ki med drugim predvideva vstop zasebnega kapitala v upravljanje z državno lastnino. 
Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije opozarja: "To je zgodba, ki je v preteklosti že bila videna in se je tudi že končala s klavrnim koncem, tako da smo v Obalni sindikalni organizaciji skeptični do holdinga."

Povezavi do prispevkov:



Delavci podjetja Epic Eco Postojna nezadovoljni, saj delodajalec vsak mesec zamuja z izplačilom plač

Več v prispevku Primorske kronike (od 3:10 minute naprej):




Cerkniška zadruga je v hudih težavah


Več na povezavi do prispevka Slovenske kronike:



"Veljavna insolventna zakonodaja krši temeljne človekove pravice"


"Ogorčeni smo, da morajo delavci tako dolgo čakati na davno prislužen denar, saj smo mnenja, da je plačilo za opravljeno delo temeljna človekova pravica, trenutna insolventna zakonodaja pa izrazito krši osnovne človekove pravice, saj je prezapletena, nepregledna, postopki pa se začenjajo prepozno in trajajo predolgo."

Več:



Po petih letih bodo delavci Stavbenika končno dobili del zasluženega denarja


18. septembra 2017 je bil na spletni strani Ajpes objavljen "Končni načrt prve prednostne razdelitve" v stečajnem postopku družbe Stavbenik gradbeništvo v stečaju. Stečajni upravitelj Valter Stepan namenja za poplačilo prednostnih terjatev delavcev finančna sredstva v višini 560.823,40 EUR, kar predstavlja 42% vseh priznanih terjatev delavcev iz naslova neplačane plače in odpravnine.

Več:



Konec stavke voznikov Arrive


Vodstvo skupine Arriva Slovenija in stavkovni odbor sta dosegla dogovor, s čimer je stavka voznikov zaključena. Strani sta se dogovorili o delno takojšnjem in delno postopnem dvigu osnovne urne postavke voznikov v obdobju do leta 2020.


"Stavka, ki je potekala od 4. septembra, je danes zaključena, saj je bil na zadovoljstvo obeh strani sklenjen sporazum v družbah Alpetour, Potovalna agencija, Arriva Dolenjska in Primorska ter Arriva Štajerska," so v četrtek zapisali v sporočilu.


Več:

24ur.com

Delo



320 ur v avtobusu: V prekršku nismo, le kadar smo na dopustu

Več kot deset ur v službi za priznanih manj kot osem delovnih ur


"Več kot 30 let opravljam ta poklic in mi do pokoja manjkata še dve leti, pa sem v zadnjem letu kljub temu večkrat pomislil, da bi vse skupaj pustil in šel opravljat drugo službo," pripoveduje izkušeni voznik avtobusa o svojem poklicnem vsakdanjiku, ki vključuje 11 ali več ur službe dnevno šest dni na teden ob plačilu, ki se ne glede na delovne obveznosti ali izkušnje, ne spreminja, kar je voznike tudi pognalo v stavko.


Na spodnji povezavi si lahko preberete več o delovnih pogojih voznikov avtobusov:





Članek v reviji Zarja o stavki voznikov avtobusov Arrive





Vir: Revija Zarja, št. 37, torek, 12.9.2017 




Stavkovni odbor in vodstvo Arrive še brez rešitve


"Sestanka smo se v stavkovnem odboru danes udeležili z jasnim ciljem, da se končno začnemo pogovarjati o približevalnih predlogih," je dejal generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf. Kot je spomnil, so od delodajalca prvi približevalni predlog že dobili, a je bil ta po oceni odbora sramoten. Danes so po Volfovih besedah pričakovali, da bo delodajalec s približevalnimi predlogi nadaljeval. "Žal delodajalec ni imel mandata, da bi se nam približal v kontekstu naših želja, nas je pa prosil, da počakamo najkasneje do srede, ko naj bi se zopet sestali in bo imel s strani lastnika mandat, da se nam lahko približa z ustreznimi številkami, ki bi lahko vodile v to, da se izpolnijo pogoji za končanje stavke," je današnje srečanje povzel Volf.

Več:




Napovedana zaostritev stavke v Arrivi Slovenija preložena


Stavkovni odbor je konec prejšnjega tedna napovedal, da bo stavko zaostril - z ukinitvijo voženj mimo zdravstvenih ustanov, če do nedeljskega večera od poslovodstva ne bo dobil približevalnega predloga. Tega so dobili in sicer v obliki 1,5-odstotnega povečanja urne postavke izključno za zaposlene v Arrivi Štajerska, kjer je plačilo za uro dela očitno najnižje v skupini. 

Več v spodnjih prispevkih:
Delo



Napoved zaostritve stavke 


Stavkovni odbor v Arrivi Slovenija se je odločil zaostriti stavko, če jim uprava podjetja do nedelje do 22. ure ne poda prvega približevalnega predloga na njihove zahteve.

Več na spodnjih povezavah:



Shod stavkajočih voznikov v Kranju


Kakih šest desetin voznikov je po poslušanju nagovora Nenada Dakiča, člana stavkovnega odbora, in Damjana Volfa iz Obalne sindikalne organizacije, ki sodeluje s stavkovnim odborom, krenilo s postaje...

Več:





Kako je mogoče, da vozniki stavkajo, avtobusni promet pa poteka skoraj nemoteno?


Objavljamo povezavo do izčrpnega prispevka Primorskih odmevov:




Stavkovni odbor Arrive Slovenija razmišlja o zaostritvi stavke


Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90, ki sodeluje s stavkovnim odborom, sporoča, da je stavkajočih vedno več, da sta pogum in odločenost vedno večja. Danes so po njegovih navedbah prvič ustavili delo tudi v Novem mestu. V stavkovnem odboru tudi pridobivajo pooblastila za zaostritev stavke. Z delodajalske strani niso dobili nobene pobude za sestanek in za reševanje šestih stavkovnih zahtev, niti ni odziva na njihovo prošnjo za sestanek z lastnikom, nemškimi železnicami DB.

Več si lahko preberete v spodnjih prispevkih:

Delo



Dogovora ni, stavka se nadaljuje


Vodstvo skupine Arriva Slovenija ne uspe najti dogovora s stavkajočimi avtobusnimi vozniki. Po podatkih skupine sicer ne vozi le 14 odstotkov voznikov. Stavkovni odbor pa meni, da jih stavka polovica, a da zagotavljajo prevoze za delavce, šolarje in bolnike.

Po podatkih sindikalista na postajališčih stojijo tri do štiri “trole” od skupno šestih, ki sicer vozijo med Piranom in Koprom.
Foto: Nataša Čepar

“Upam, da večina naših potnikov stavke ni občutila, saj so skoraj vse linije obratovale nemoteno, ker se 86 odstotkov vseh naših voznic in voznikov ni udeležilo stavke,” je povedal Bo Karlsson,direktor in predsednik skupine Arriva Slovenija.

Vodstvo Arrive, ki se je včeraj še enkrat sešlo s stavkovnim odborom, vztraja na mediaciji in na pogovorih namesto stavke. “Igrajo se z nami in našimi živci. Odkar se pogajamo v okviru stavkovnega odbora, nam niso dali niti enega konstruktivnega vsebinskega predloga glede naših zahtev,” meni Endre Mesaroš, predsednik Sindikata poklicnih voznikov avtobusov Slovenije, ki je sicer prejšnji mesec dobil odpoved zaposlitve v Arrivi. Avtobusni vozniki opozarjajo na slabe pogoje dela in zahtevajo njihovo izboljšanje, med drugim tudi zvišanje urne postavke s petih na sedem evrov. Kot pravijo, vozijo po enajst ur na dan, ne da bi lahko ustrezno izkoristili odmor, saj njihovi urniki ne upoštevajo prometnih zamaškov. Prihajajo domov tudi ob pol enih zjutraj, konec meseca pa z vsemi dodatki, malico in potnimi stroški prejmejo približno 900 evrov.

Vodstvo Arrive še naprej poudarja, da so zahteve stavkovnega odbora nerazumne in nerealne ter da ne bodo pristali na izsiljevanje. Po besedah predstavnikov stavkovnega odbora stavka približno polovica Arrivinih voznikov; v Luciji in v medmestnem prometu med Piranom in Koprom večina, v koprskem mestnem prometu pa se stavki niso pridružili.

V Arrivi so se želeli sporazumeti s stavkovnim odborom glede zakonskega minimuma zagotovljenih prevozov, da bi imeli potniki jasne informacije, kdaj avtobusi vozijo, a stavkajoči trdijo, da ta minimum voženj izvajajo. Vozijo namreč ob vseh konicah, od 4. do 8. ure zjutraj, med 13. in 16. uro ter od 21. do 23. ure. S tem je poskrbljeno za šolarje, delavce, pa tudi za obisk bolnišnic, poudarjajo.

NATAŠA ČEPAR

Vir: Primorske novice, sreda, 6. september 2017




Drugi dan stavke voznikov avtobusov Arrive - Široka reka med vozniki in upravo Arrive


Več na spodnjih povezavah:
Delo




Začetek stavke voznikov avtobusov Arrive


Stavkovni odbor voznikov avtobusov v skupini Arriva Slovenija je sporočil, da je zadovoljen z začetkom stavke. "Po informacijah s terena je odziv voznikov na stavko dober. To pomeni, da vodstvu z obvestili, tudi prek službenih telefonov, delavcev ni uspelo prestrašiti. Uspeva nam zagotavljati zakonski minimum," je povedal generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf.

Več v spodnjih prispevkih:

Delo




Tudi po zadnjem sestanku stavkovni odbor in vodstvo Arrive brez dogovora


Tudi zadnji (peti) sestanek med vodstvom skupine Arriva Slovenija in stavkovnim odborom voznikov avtobusov ni bil uspešen, zato bodo vozniki avtobusov v ponedeljek ob 8. uri začeli stavkati. Vodstvo je ponudilo mediacijo in preložitev stavke, a je stavkovni odbor predlog zavrnil.
"Mediacija pride v poštev, če je pripravljenost na drugi strani. Na vseh petih pogajalskih sestankih tega s strani delodajalca nismo zaznali, tako da mediacija zaradi tega za nas ni bila rešitev," je pojasnil generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf.


Več:
Delo



Četrti sestanek med stavkovnim odborom in vodstvom Arrive


Več na spodnji povezavi:




Tretji neuspešen sestanek med stavkovnim odborom voznikov avtobusov in vodstvom Arrive 


Iz stavkovnega odbora so sporočili, da so po začetni izmenjavi stališč in konstruktivnem pristopu po skoraj osmih urah pogajanj ta postala nekonstruktivna, “saj je delodajalec že praktično dogovorjeni dve točki stavkovnih zahtev od šestih želel dopolniti z za njih nesprejemljivimi dikcijami”. Zaradi tega se pri članih stavkovnega odbora še izraziteje poraja dvom v iskrenost delodajalca za učinkovito delovanje v smislu odprave razlogov za izvedbo stavke.

Več na spodnji povezavi:




Stavkovni odbor in vodstvo Arrive po drugem sestanku še vedno brez dogovora


Objavljamo povezave do prispevkov, v katerih mediji poročajo o drugem sestanku med stavkovnim odborom voznikov avtobusov in vodstvom Arrive:

Delo



Prvi sestanek med stavkovnim odborom voznikov avtobusov in predstavniki skupine Arriva Slovenija


V stavkovnem odboru so izrazili razočaranje nad potekom sestanka, "saj s strani delodajalca ni bilo čutiti pravega odnosa, ki bi vodil do rešitev in s tem posledično do neizvedbe stavke v fizični obliki...". Več si lahko preberete v spodnjih prispevkih:


Delo



Stavka voznikov avtobusov Arrive


O napovedi stavke v Arrivi je poročalo več medijev. Več si lahko preberete na spodnjih povezavah:






Vozniki avtobusov Arrive bodo 4. septembra stavkali


Vozniki avtobusov Arrive bodo stavkali, in to na prvi pravi šolski dan, 4. septembra, ob 8. uri zjutraj. Zahtevajo pošteno plačilo za svoje delo in delo v varnem okolju. Prva stavkovna zahteva pa je preklic vseh sankcij, ki so jih podjetja Arrive uperila proti članom sindikata; kaplja čez rob je bila, kot kaže, krivdna odpoved zaposlitve predsedniku sindikata poklicnih voznikov avtobusov, Koprčanu Endreju Mesarošu. Prav Mesaroš je zdaj predsednik stavkovnega odbora.

Stavkali bodo v vseh družbah Arrive, tudi v podjetju Arriva Dolenjska in Primorska.
Foto: Sonja Ribolica

Stavkali bodo vozniki avtobusov v podjetjih Arriva Dolenjska in Primorska, Arriva Štajerska ter Alpetour potovalna agencija. Vozniki avtobusov po vsej Sloveniji bodo ustavili delo, v Kopru in Luciji bodo stavkali na avtobusnih postajah. Avtobusi bodo tako vozili samo v času jutranje in popoldanske konice (med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro) ter ves čas na tistih linijah, ki vozijo do bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov.

Sklep o začetku stavke sta sprejela sindikat voznikov avtobusov Slovenije ter sindikat KNSS - Neodvisnost.

Zahtevata, da se urna postavka voznikov avtobusov zviša na sedem evrov. “Nedavno se je urna postavka za študentsko delo zvišala na 4,61 evra bruto, vozniki avtobusov pa imajo urno postavko približno pet evrov bruto,” za primerjavo pove Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije OSO - KS 90, kamor sodi tudi sindikat voznikov avtobusov. Poleg tega stavkovni odbor zahteva, naj delodajalci spoštujejo določbe zakona o plačanih odmorih ter času razpoložljivosti, ki se vštevajo v delovni čas. Delodajalci naj se zavežejo, da bodo do konca leta sklenili podjetniško kolektivno pogodbo, ki bo med drugim urejala področje napredovanja in nagrajevanja voznikov avtobusov, saj sedanji režim ne omogoča, da voznik avtobusa v svojem poklicu napreduje. Sindikata zahtevata še, da delodajalci ponovno pričnejo vplačevati premije obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za vse voznike, ki izpolnjujejo kriterij. Prav tako pa morajo delodajalci dosledno začeti spoštovati pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj in postajališč, in sicer urediti vozni red tako, da bo od prihoda avtobusa na končno postajo in novega odhoda po voznem redu vsaj deset minut časa, da bo voznik lahko opravil vsa potrebna opravila v zvezi s prevozom.

Kdaj bodo prva pogajanja med delodajalci in stavkovnim odborom, še ni znano. V skupini Arriva Slovenija so potrdili, da so včeraj po spletni pošti prejeli napoved stavke. “Stavkovne zahteve bomo natančno preučili in nanje odgovorili,” so povedali. 

KATJA GLEŠČIČ

Vir: Primorske novice, sreda, 23. avgust 2017





Jeseni del denarja za delavce Stavbenika

Po skoraj petih letih od stečaja bodo delavci propadlega Stavbenika končno dočakali del svojega denarja. V jesenskih mesecih si lahko obetajo malo manj kot polovico zneska, ki jim ga je ostal dolžan delodajalec.

Delavci Stavbenika ob stečaju podjetja pred petimi leti
Foto: Primožič/Fpa

Lani poleti je stečajni upravitelj Stavbenika uspel prodati nedokončano poslovno-stanovanjsko stavbo v Izoli. Četudi je bila obremenjena s hipoteko, je prodaja razveselila nekdanje delavce. Vedeli so, da bo zaradi zajetne kupnine nekaj denarja končno ostalo tudi za njihovo poplačilo. V stečajnem postopku so prijavili in dobili priznanih za 1,3 milijona evrov prednostnih terjatev. Gre za neizplačane plače in odpravnine.

Za zdaj dobijo 42 odstotkov denarja

Po odštetju ločitvene terjatve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), zamudnih terjatev zanjo in stroškov stečajnega postopka od kupnine za izolsko nedokončano gradnjo se je izkazalo, da bi za nekdanje zaposlene ostalo dobrega pol milijona evrov. Stečajni upravitelj je že pred časom predlagal delno izplačilo prednostnih terjatev, sodišče pa je nedavno njegov predlog tudi potrdilo. Nekaj več kot 100 nekdanjih Stavbenikovih delavcev tako lahko jeseni računa na skupaj 560.823 evrov, kar pomeni 42 odstotkov denarja, ki jim ga je ostal dolžan delodajalec.

560.823

evrov delnega poplačila bodo skupaj dobili nekdanji zaposleni.

Mnogi težko pričakujejo ta denar, saj je med njimi veliko starejših delavcev in invalidov, ki niso dobili nove službe.

V sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti pri Obalni sindikalni organizaciji (OSO) so si zelo prizadevali za drugačen razplet. DUTB so pozvali, naj se odpove zamudnim obrestim ali pa naj pristane na njihovo kasnejše izplačilo; te naj bi jim poplačali po prodaji terjatve, ki jo ima Stavbenik v stečaju do podjetja TPC Livade. Če bi se DUTB odpovedala zamudnim obrestim, bi delavci dobili nekaj več kot 80 odstotkov prednostnih terjatev.

Pet let čakanja na denar je preveč

V DUTB so odgovorili, da bi s takim ravnanjem kršili načela dobrega gospodarja in da za to nimajo zakonske osnove. “Nesprejemljivo je, da morajo delavci skoraj pet let čakati na svoj denar. Zamudnih obresti, ki bodo šle v žep DUTB, je skoraj toliko, kolikor znaša prvi del poplačila delavcem. Ti težko čakajo na svoj denar, tudi na preostanek poplačila ne morejo upati prav kmalu. Zato si prizadevamo za tako spremembo insolvenčne zakonodaje, ki bi omogočila, da bi država založila denar in bi najprej poplačali prednostne terjatve delavcev, šele zatem bi prišli na vrsto ostali upniki,” razlaga Damjan Volf, generalni sekretar OSO-KS '90.

Volf je ob pozivu DUTB tudi opozoril, da so delavci, denimo Primorja, že dobili poplačane vse prednostne terjatve in tudi obresti, nekdanji delavci Stavbenika pa še niti centa. Razlika je v premoženju, ki je pristalo v stečajnih masah obeh družb. Stavbenik, ki je bil del skupine Primorja, sodi med hčerinske družbe, ki tako rekoč niso imele večjega premoženja. Stavba, v kateri je bila uprava, je bila last Primorja, vozila in gradbene stroje so najemali pri matični družbi v Ajdovščini. Ko je koprski gradbinec konec leta 2012, nekaj mesecev za materjo, šel v stečaj, je zaposlenim dolgoval eno plačo. A nanjo in na odpravnino čakajo skoraj pet let.

SONJA RIBOLICA

Vir: Primorske novice, petek, 18. avgust 2017




Turistična sezona je na vrhuncu, v Portorožu in na Bledu pa zaprti lokali


Na spodnji povezavi si lahko ogledate prispevek o pomanjkanju osebja v panogi gostinstva in turizma:






Krivdno odpoved so mu prišli vročit kar na avtobus


Predsednik sindikata poklicnih voznikov avtobusov Slovenije in voznik avtobusa med Koprom in Piranom Endre Mesaroš je dobil odpoved iz krivdnih razlogov. Odvetnica podjetja Arriva Dolenjska in Primorska mu je odpoved v nedeljo prinesla kar na avtobus. V sindikatu OSO-KS 90 so ogorčeni.

Arriva Dolenjska in Primorska je krivdno odpustila predsednika sindikata, in trdi, da je kršil zakon in pogodbo. Sindikat OSO-KS 90 pa trdi, da delodajalec želi prestrašiti druge delavce.
Foto: Alenka Penjak

> “Endre Mesaroš bo zagotovo poiskal pravico na delovnem sodišču. V sindikatu pa se tudi ne bomo dali kar tako, saj je to napad na vse slovenska sindikate in delavce,” poudarja generalni sekretar sindikalne organizacije OSO-KS 90 Damjan Volf.

Arriva: kršitev pogodbe in zakona

V podjetju Arriva Dolenjska in Primorska trdijo, da je Mesaroš kršil pogodbo o zaposlitvi in zakon o delovnih razmerjih, zato ga lahko zaradi krivdnih razlogov odpustijo brez soglasja sindikata in ga dejstvo, da je predsednik sindikata poklicnih voznikov avtobusov, v tem primeru ne ščiti. “Vseeno pa smo sindikat pozvali, da poda posvetovalno mnenje,” so povedali v podjetju. Sindikat je pozval Arrivo, naj takoj ustavi postopek odpovedi. A to delodajalca ni prepričalo, niti nedavni Mesarošev zagovor ne, saj je vozniku v nedeljo prek svoje odvetnice Marije Hladin na avtobusu vročil krivdno odpoved.

Odpuščen tudi za besede, izrečene v DZ

V podjetju ne povedo, s čim konkretno naj bi Mesaroš kršil pogodbo in zakonodajo.

Po informacijah sindikata OSO-KS 90 pa je delodajalca spomladi najprej zmotilo, da je Mesaroš za Primorske novicepotrdil, da na Arrivi vozijo tudi stare in tehnično vprašljive avtobuse. Takrat je dobil pisno opozorilo pred odpovedjo. Konec junija pa se je kot predsednik sindikata voznikov avtobusov odzval povabilu odbora za infrastrukturo v državnem zboru in opisal težke razmere, v katerih delajo vozniki avtobusov, ter med drugim dejal, da lahko delodajalci manipulirajo z delovnim časom in voznikom ukradejo delovne ure. S tam naj bi okrnil ugled in dobro ime podjetja. Vrh vsega pa mu Arriva Dolenjska in Primorska v odpovedi očita še, da je podjetju odtujil 90 centov. Kontrolorja sta namreč v začetku julija na Bernardinu na avtobusu, ki ga je vozil Mesaroš, odkrila potnico z vozovnico le od Kopra do Izole, ki pa je trdila, da je vozniku plačala karto do Bernardina. Delodajalec je verjel potnici in Mesaroša obtožuje, da si je prisvojil razliko v ceni karte, 90 centov, so povedali v sindikatu OSO-KS 90, kamor sodi tudi sindikat poklicnih voznikov avtobusov.

“Očitki Mesarošu so neutemeljeni in celo žaljivi. Želijo se znebiti predsednika sindikata, ki opozarja na težak položaj, da bi zastrašili druge delavce,” ocenjuje Volf. Po njegovih besedah je zgovorno tudi to, da so v podjetju Arriva Dolenjska in Primorska za vročitev odpovedi izbrali sredino avgusta, da bi dvignili čim manj prahu. 

KATJA GLEŠČIČ

Vir: Primorske novice, sreda, 16. avgust 2017




Članek v Nedeljskem dnevniku o varnosti in zdravju pri delu v poletnem času



Vir: Nedeljski dnevnik, št. 32, sreda, 9.8.2017 



"Pozor, delo na soncu!"


Vir: Časopis neDELO št. 32, nedelja, 6.8.2017





Ob vročinskem valu pozivi k spoštovanju delovne zakonodaje: na udaru predvsem gradbeni delavci

Na spodnji povezavi si lahko preberete več o nevarnostih, katerim so izpostavljeni delavci zaradi poletnih visokih temperatur na posameznih delovnih mestih ter o predlogih za povečanje temperaturnega ugodja delavcev na takih delovnih mestih: 




Članek v reviji Zarja o nevzdržnih razmerah v panogi gostinstva in turizma


Vir: Revija Zarja, št. 31, torek, 1.8.2017 

Članek je dostopen tudi na povezavi: http://revijazarja.si/clanek/zgodbe/597f1cebbf9e3/delas-kot-kreten-za-porazno-placo




Ob tragičnem dogodku, ko je v Luki Koper delavec zaradi delovne nesreče izgubil življenje, je generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 opozoril na nujnost doslednega spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu 


S klikom na spodnjo povezavo si lahko ogledate prispevek objavljen dne 31.7.2017 v informativni oddaji Primorska kronika na TV Koper - Capodistria:






Vse več pritiskov na sindikalne zaupnike

Objavljamo povezave do prispevkov, v katerih mediji poročajo o dogajanju v podjetju Arriva Dolenjska in Primorska d.o.o., ki je zoper predsednika Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Endreja Mesaroša sprožilo postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi ta z izjavami podanimi v javnosti krnil ugled in dobro ime delodajalca:





Damjan Volf: “Gre za ciljane napade na sindikaliste”

“Če bo delodajalec Arriva Dolenjska in Primorska vztrajal pri odpovedi delovnega razmerja predsedniku poklicnega sindikata voznikov avtobusov Slovenije Endreju Mesarošu, bo to napad na celoten slovenski sindikalizem in delavstvo,” poudarja Damjan Volf, generalni sekretar sindikalne organizacije OSO-KS 90.

Arriva Dolenjska in Primorska je začela postopek krivdne odpovedi sindikalista v podjetju. V sindikalni organizaciji OSO KS 90 v tem vidijo napad na sindikalno gibanje in na vse slovenske delavce in njihove družine.
Foto: Tomaž Primožič/Fpa

Endre Mesaroš, dolgoletni voznik avtobusa med Koprom in Piranom za podjetje Arriva Dolenjska in Primorska ter predsednik sindikata voznikov avtobusov Slovenije in predsednik sindikata v podjetju, mora namreč danes k delodajalcu v Kopru na zagovor v postopku redne odpovedi iz krivdnih razlogov.

“Pričakujem, da bo delodajalec v najkrajšem času prekinil postopek krivdne odpovedi, da bo Mesaroš še naprej opravljal poklic, ki ga ima najraje na svetu, vozniki avtobusov pa da bodo ustrezno plačani delali v varnem delovnem okolju,” v imenu Mesaroša o današnjem zagovoru pravi Damjan Volf“Zdaj so vozniki avtobusov katastrofalno slabo plačani, vse manj jih je in so zato preobremenjeni,” dodaja. Mesaroša je že podprlo več drugih sindikatov. “Očitno gre v zadnjem času za ciljane napade na sindikaliste. Najprej Mile Zukić iz Zavarovalnice Triglav, potem Saša Gržinić s Pošte Slovenije in zdaj Mesaroš iz Arrive,” še ugotavlja Volf.

Endre smo mi vsi

V Civilni fronti Vstala Primorska - vstani Slovenija pozorno spremljajo dogajanja v podjetju Arriva Dolenjska in Primorska. “Iz dneva v dan med njihovimi zaposlenimi opažamo vedno bolj izmučene voznike avtobusov, ki se jim vedno bolj mudi v bitki s časom in jo žal izgubljajo, hkrati pa javno dostopni podatki razkrivajo dobičke, ki jih delodajalec 'kuje' na njihov račun,” so sporočili. Opozarjajo, da kolektivna pogodba za cestni promet delavcem postavlja spodnjo mejo za mesečno osnovno plačilo krepko pod minimalno plačo (588,12 evra). Kot navajajo, spremljajo delovanje Sindikata voznikov avtobusov Slovenije in njegovega predsednika Endreja Mesaroša: “V Civilni fronti Vstala Primorska - Vstani Slovenija odgovornim v Arrivi Dolenjska in Primorska sporočamo, da smo Endre mi vsi in da ne bomo dovolili, da tuji kapital piše usodo slovenskemu delavcu!”

Arriva Dolenjska in Primorska: postopek še traja

Zakonodaja sicer ščiti sindikalne zastopnike v podjetjih. Kakšne kršitve očitajo Mesarošu, da so kljub temu začeli postopek krivdne odpovedi, v Arrivi Dolenjska in Primorska ne želijo komentirati, dokler ta postopek še traja. “Zaposleni je bil povabljen na zagovor zaradi dveh kršitev, s katerima je kršil pogodbo o zaposlitvi in zakon o delovnih razmerjih, in ne le ene, kot se to trenutno omenja po socialnih omrežjih in v medijih,” so povedali.

Očitajo, da je ukradel 90 centov

Volf pa je za PN povedal, da delodajalec Mesaroša obtožuje krnitve ugleda in dobrega imena podjetja, ko je konec junija na skupni seji odbora državnega zbora za infrastrukturo dejal, da delodajalci lahko ogromno manipulirajo z delovnim časom in voznikom “ukradejo” delovne ure. “Poleg tega pa Arriva Dolenjska in Primorska celo trdi, da je Mesaroš odtujil podjetju 90 centov,” pravi Volf. Kontrolorja naj bi namreč v začetku julija na Bernardinu na avtobusu, ki ga je vozil Mesaroš, odkrila potnico, ki je imela vozovnico od Kopra do Izole, trdila pa je, da je vozniku plačala karto do Bernardina. “Razliko v ceni karte, 90 centov, pa naj bi si Mesaroš prisvojil, trdijo v podjetju Arriva Dolenjska in Primorska. Namesto da bi podjetje zaščitilo voznika, kar verjame potnici,” je ogorčen Volf.

Začelo se je v PN

Kot dodaja, pa se je vse začelo že spomladi. Takrat je Mesaroš od delodajalca dobil pisni opomin o možni odpovedi, ker naj bi okrnil ugled podjetja, ko je za Primorske novice potrdil, da na Arrivi vozijo tudi tehnično vprašljive avtobuse, eden naj bi imel 1,2 milijona prevoženih kilometrov. V Arrivi so to zanikali in trdili, da so njihovi avtobusi varni.

KATJA GLEŠČIČ

Vir: Primorske novice, torek, 25. julij 2017





Juriju za nagrado še en mandat


Vir: Slovenske novice, ponedeljek, 24.7.2017





V udobnih čevljih


Štirje se potegujejo za mesto direktorja Pokrajinskega muzeja Koper. Sedanji prvi mož muzeja, dva zaposlena ter strokovnjakinja za arheologijo in muzeologijo, edina, ki živi onkraj Črnega Kala in se je dosedanji spori v tem javnem zavodu niso dotaknili. Kdor koli bo izbran, bo moral zavihati rokave. Kdor koli bo izbran - gledali mu bodo pod prste. Tega ne bodo počeli obiskovalci, ki jim je za stole in stolčke in tiste, ki na njih sedijo v javnih zavodih, malo mar. To bo moral početi svet zavoda. Morda mu bo to šlo od rok nekoliko bolje kot doslej, ko je dovolil, da so se spori, sprva majhni, začeli nabirati pod preprogo. Pranju umazanega perila v javnosti bi se lahko izognili. Če so zaposleni nezadovoljni, ne morejo biti zadovoljni niti direktor niti koprska občina, ustanoviteljica javnega zavoda Pokrajinski muzej Koper.

Luka Juri je v čevlje direktorja muzeja resda stopil po politični liniji. Njegova stranka SD je ponudila podporo koprskemu županu, Juri pa je dobil direktorsko mesto v muzeju. Ni imel izkušenj z vodenjem muzejev in strokovnjaki konservatorji, ki jih danes vodi, mu niso zaupali. Ne njegovemu programu ne vizijam, po katerih skuša iz muzeja narediti uspešno podjetje. To mu uspeva, a ne v tolikšni meri, kot bi sam želel. Obiskovalcev, ki vstopijo v muzej in plačajo vstopnico, je resda več kot minula leta, a že spet ne toliko, da bi lahko sklenil roke na temenu in si samozavestno rekel: “Dobro smo delali”.

Ko je postal direktor, je ulovil trenutek, kakršnega si je lahko samo želel - trenutek, ko se je pričela obnova muzeja. Četudi si Juri zanjo ne more lastiti zaslug, je gotovo užival v dinamiki in spremembah, ki jih je obnova prinesla. Ko se je ta končala in je muzej odprl vrata, pa je moral Juri dokazati, da mu čevlji niso preveliki. Soočal se je z načini, kako privabiti čim več obiskovalcev. Svojo samozavest dokazuje tudi s tem, da znova kandidira za položaj direktorja, bržkone prepričan, da je župan Boris Popovič prav tako že prepričan. Bomo videli.

Alenka Penjak 


Vir: Primorske novice, torek, 18. julij 2017




Štirje za mesto direktorja Pokrajinskega muzeja


Več kot mesec dni je minilo, kar je koprski župan Boris Popovič pozval primerno izobraženo javnost, naj se prijavi na razpis za direktorja Pokrajinskega muzeja Koper. Prejeli so štiri prijave, razpis za direktorja pa še ni zaključen. Ne glede na mnenje sveta delavcev bo župan Boris Popovič odločil, kdo med njimi je najbolj primeren za vodenje tega največjega muzeja v slovenskem delu Istre.

Medtem ko je Juri začel direktorski mandat, se je občina z evropskim denarjem lotila obnove muzeja.
Foto: Zdravko Primožič/Fpa

Na razpis, ki ga je koprska občina objavila 2. junija, so se prijavili Luka Juri, ki mu 16. septembra poteče mandat na čelu Pokrajinskega muzeja, sindikalna zaupnica in nekdanja direktorica muzeja Tina Novak Pucer, nekdanji predstavnik delavcev v svetu tega javnega zavoda Marko Bonin ter Verena Vidrih Perko, edina, ki ni zaposlena v muzeju in ne prihaja iz Istre, pač pa onstran Črnega Kala in je vrhunska strokovnjakinja na področju arheologije in muzeologije. Vsi so se na razpis prijavili pravočasno, osem dni so imeli časa, v skladu z ustanovitvenim aktom pa direktorja imenuje koprski župan Boris Popovič. Pri tem mu kot vodilo služi predhodno mnenje sveta zavoda.

Luka Juri, sedanji direktor Pokrajinskega muzeja Koper, se poteguje za še en direktorski mandat.
Foto: Andraž Gombač

Svet zavoda je v tem trenutku v nezavidljivem položaju, saj že nekaj mesecev ne deluje v polni sestavi. Namesto sedmih trenutno šteje le pet članov. Nezadovoljna z delom Luke Jurija sta iz njega izstopila predstavnika delavcev Marko Bonin in Edvilij Gardina. Dvakrat doslej so skušali delavci izbrati nove predstavnike, a pri tem niso bili uspešni: prvič niso dali podpore edini med zaposlenimi, ki jo je zanimalo, da bi postala članica sveta, drugič pa se ni prijavil nihče od zaposlenih.

Četudi torej v njem ni predstavnikov zaposlenih, svet zavoda deluje nemoteno naprej. Zaposleni ne sodelujejo na sejah sveta zavoda in ne morejo dati svojega mnenja o kandidatih. Konec meseca junija so zato sporočili Nataši Likar, predsednici sveta, sicer zaposleni na koprski občini, da imata oba prijavljena muzejska delavca, Tina Novak Pucer in Marko Bonin, večinsko podporo kolektiva. V številkah to pomeni, kot so zapisali, da ju podpira enajst od šestnajstih redno zaposlenih. Likarjeva jih je v odgovoru zgolj soočila z dejstvom, da so za takšne okoliščine sami krivi, ker predstavnikov niso izbrali.

Odstopila, da bi se drugi zbudili

“Ko sta oba predstavnika delavcev odstopila, sta to storila, da bi opozorila na nerazumevanje in nemoč, ki sta ju čutila v svetu zavoda. Da bi zbudila člane sveta. Odstopila sta, ker se nista strinjala z vizijo in načinom vodenja sedanjega direktorja Luke Jurija. Predstavniki občine bi se lahko zamislili nad dejstvom, da nihče od zaposlenih noče biti del te kalvarije. Malo samokritičnosti jim ne bi škodilo,” opozarja Damjan Volf iz sindikalne organizacije KS '90.

Spomnimo, zaposleni so direktorju Juriju v začetku tega leta očitali šikaniranje, zastraševanje in grožnje z odpuščanjem, neodgovorno in malomarno ter škodljivo ravnanje s kulturno dediščino, negospodarno ravnanje s proračunskim denarjem, zlorabo položaja in kršenje delovnopravne zakonodaje. Omeniti tudi velja, da je muzej letos obiskala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik in po obisku sporočila, da Luka Juri uživa zaupanje ministrstva. Ko smo Jurija včeraj vprašali, kakšni so dandanes odnosi z zaposlenimi, nam je odgovoril, da so “zelo dobri”.

Direktor lahko ima zgolj višjo šolo

Kdor je kandidiral, je moral izpolniti razpisne pogoje, med njimi tudi tega, ki se je v akte o imenovanju direktorjev javnih zavodov vtihotapil leta 2012. Direktorjem od takrat ni treba več imeti najmanj univerzitetne izobrazbe, pač pa sta dovoljeni tako visoka strokovna kot višja izobrazba družboslovne smeri.

Zlahka se potemtakem zgodi, da imajo zaposleni višjo izobrazbo od direktorjev.

Pred petimi leti si ni želel funkcije direktorja nihče od zaposlenih, pač pa le politika Luka Juri in Matej Tašner Vatovec. Mogoče je, da bo letos drugače in bo župan Popovič držal resda ohlapno obljubo, ki jo je dal zaposlenim meseca marca letos, na zadnjem sestanku z njimi. “Namignil jim je, naj najdejo nekoga iz svojih vrst, ki se bo potegoval za direktorja muzeja,” nam je povedal Damjan Volf. Pred petimi leti ga niso, tokrat so našli kar dva kandidata. Župan naj bi odločitev, kdo med prijavljenimi bi najbolje vodil Pokrajinski muzej Koper, sprejel še ta mesec.

ALENKA PENJAK

Vir: Primorske novicetorek, 18. julij 2017





Obširnejši prispevek o nekdanjih zaposlenih v Lipici objavljen v Tedniku dne 17.7.2017 na RTV Slovenija 

S klikom na spodnje povezave si lahko ogledate prispevek o delavskem boju nekdanjih zaposlenih v Lipici:





V boj za vodenje Pokrajinskega muzeja Koper tudi dva izmed zaposlenih v muzeju






Za zdaj 1:0 za nekdanje zaposlene v Lipici turizem


Javni zavod Kobilarna Lipica bi moral skupaj z dejavnostjo podjetja Lipica turizem v stečaju prevzeti tudi delavce, je odločilo delovno sodišče v Kopru. Poleg tega Kobilarna Lipica dolguje vsem osmim delavcem plače za obdobje od januarja do maja letos in odškodnino v višini desetih plač. V Kobilarni Lipica že napovedujejo pritožbo.

Pet od osmih nekdanjih zaposlenih v propadlem podjetju Lipica Turizem je skupaj z Damjanom Volfom predstavilo odločitev delovnega sodišča v Kopru.
Foto: Tomaž Primožič/Fpa

Nekdanji zaposleni v podjetju Lipica turizem so včeraj skupaj z Damjanom Volfom iz Obalne sindikalne organizacije - KS 90 predstavili odločitev delovnega sodišča v Kopru.

Ugodili skoraj vsem zahtevam delavcev

Spomnimo, zakaj se je osem delavcev odločilo za tožbo podjetja Lipica turizem in zavoda Kobilarna Lipica. Ko je podjetje Lipica turizem decembra lani pristalo v stečaju, so delavce odpustili. Po 75. členu zakona o delovnih razmerjih bi jih moral skupaj z dejavnostjo prevzeti javni zavod.

Delavcem je sodišče ugodilo, odločilo je, da so bile odpovedi delovnega razmerja nezakonite. Sodišče je priznalo, da je delovno razmerje med Kobilarno Lipico in vsemi osmimi tožniki trajalo od 1. januarja do 22. maja, ko so tožniki na sodišču potrdili, da se v Kobilarno Lipico nočejo več vrniti.

Sodišče je določilo, da mora Kobilarna Lipica v roku 15 dni vsem tožnikom za ta čas priznati delovno dobo in vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Poleg tega morajo nekdanjim zaposlenim izplačati tudi znesek v višini desetih plač; od 8300 evrov do 13.820 evrov na tožnika. Kot je pojasnil odvetnik sindikata Mitja Vuković, so delavci zahtevali 18 plač, kolikor zakon dovoljuje, a jih je sodišče določilo deset.

In kaj o vsem menijo nekdanji zaposleni? Odločitve sodišča se veselijo, a grenak okus ostaja, saj spomini na zadnja leta v Lipici niso lepi. O sedanjem vodstvu je Blaženka Stojić povedala: “Nekoč so bili odnosi med nami odlični. Zdaj pa bi najraje videli, da nas ne bi bilo. Vse to je vplivalo na zdravje marsikaterega od nas.” Podobno razmišlja tudi Miranda Orel: “Vsak direktor, ki je prišel, je pripeljal svoje ljudi. Neprestano so nas prestavljali iz ene organizacije v drugo.”

V svoji knjižici ima tako šest žigov različnih organizacij, čeprav od leta 1988 delovnega mesta ni zamenjala. Delavci so pričakovali, da bo podobno tudi potem, ko je podjetje Lipica turizem pristalo v stečaju.

Damjan Volf je pozdravil odločitev sodišča: “Upam, da se je s tem končalo razmetavanje javnega denarja za brezpredmetne tožbe proti slovenskemu delavcu. V primeru pravnomočnosti sodbe pozivam odgovorne, da razmislijo o svojem delu in o subjektivni odgovornosti.” Volf je s prstom pokazal na sekretarko na ministrstvu za gospodarski zavoj in tehnologijo Evo Štravs Podlogar in direktorico Kobilarne Lipica Lorelo Dobrinja.

V Lipici se bodo pritožili

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo včeraj še niso bili seznanjeni z vsebino sodbe. “Ministrstvo ni sprejemalo direktnih odločitev, zanje je bila zadolžena uprava Kobilarne Lipice. Danes je prezgodaj govoriti o kršenju zakona o delovnih razmerij, saj bo o temu odločilo sodišče po končanem postopku. Na ministrstvu pa lahko zagotovimo, da bodo vsi zneski, v kolikor bo sodba pravnomočna, izplačani,” so pojasnili.

V Kobilarni Lipica so povedali, da bodo sodbo preučili in pripravili pritožbo: “Končno odločitev sodišča, podano v pravnomočni sodbi, bo Kobilarna Lipica nedvomno upoštevala. Poudariti pa moramo, da trenutno sodba še ni pravnomočna.”

PETRA MEZINEC

Vir: Primorske novicepetek, 7. julij 2017




Poročanje medijev o uspešnem delavskem boju bivših zaposlenih v Lipici

STA
Regional obala





Delodajalec mora zagotoviti ustrezne pogoje

Toplotne obremenitve lahko povzročijo pospešen srčni utrip, znižanje krvnega pritiska, krče, slabost, celo odpoved jeter.

V peklenski vročini so še zlasti izpostavljena delovna mesta na prostem: na cesti, na železnici, na strehi, na gradbenih odrih, poljih, vinogradih, na solinah. Predpisi delodajalcu nalagajo, da poskrbi za to, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, da niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom, prahu, da lahko ob nevarnosti hitro zapustijo delovno mesto. 

Martin Kurent iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v članku o toplotnih obremenitvah pri delu na vročini poleg drugih ukrepov, ki jih navajajo različni strokovnjaki in institucije, med začasnimi ukrepi ob visokih temperaturah izpostavi pomen dela v paru in nenazadnje tudi prekinitev delovnega procesa.

Obalna sindikalna organizacija KS 90 je te dni v izjavi za medije opozorila, da vroče delovno okolje zmanjšuje posameznikovo duševno budnost in fizično storilnost, naštela pa je tudi zakona, ki delodajalcem nalagata ustrezno toplotno udobje delavcev. To sta zakon o delovnih razmerjih in zakon o varnosti in zdravju pri delu.

Pri tem opozarja, da so razmere, ki omogočajo varnost in zdravje na delovnem mestu, pravica delavcev in skrb delodajalcev. Tudi na republiškem inšpektoratu za delo poudarjajo, da je delodajalčeva dolžnost, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov zagotovi delavcem varnost in zdravje pri delu. Za katere ukrepe se bo odločil, je odvisno od konkretnih razmer in okoliščin, opredeliti pa jih mora v Izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Posledice 

Kot je poudarila predstojnica inštituta za medicino dela dr. Metoda Dodič Fikfak, je nenadzorovana izpostavljenost soncu usodna že zaradi velike nevarnosti kožnega raka, ki je lahko smrten. Tudi Martin Kurent opozarja na posledice toplotnih obremenitev pri delu: pride lahko do toplotne izčrpanosti (potenja, utrujenosti, pospešenega srčnega utripa, znižanja krvnega pritiska, krčev, glavobola, slabosti, motenja zavesti) in toplotnega udara, ki lahko dvigne telesno temperaturo tudi prek 40 stopinj Celzija, multiorganskih odpovedi (jetrne odpovedi in še kar nekaj drugih). 

Kot opozarja sindikat KS 90, »ima delavec ob resni in neposredni nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, ob neizogibni nevarnosti tudi zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma okolje«. V teh primerih, poudarjajo, »delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala zaradi njegovega delovanja, razen če bi jo povzročil naklepno ali zaradi hude malomarnosti«.

Kršitve

Inšpektorat za delo (IRSD) smo vprašali, koliko tovrstnih kršitev in prijav dobijo na leto oz. na sezono; koliko jih v povprečju obravnavajo in kakšne (če sploh) so kazni, ali vsaj priporočila?

Odgovorili so, da podatkov o prijavah ne vodijo podrobno, zato tudi informacije o številu prijav, ki so zadevale toplotno udobje na delovnih mestih, ne morejo navesti. Branka Knafelc iz IRSD pravi, da so letos ugotovili 27 kršitev 25. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (govori o zagotavljanju ustreznih temperatur na delovnem mestu), v vsem letu 2015 so jih ugotovili 39, leto pred tem pa 12.

Za primerjavo: na področju varnosti in zdravja pri delu na leto ugotovijo več kot 20.000 kršitev.

Na delo ob jutranjem svitu

Pri prijavah zaradi toplotnega ugodja na inšpektoratu za delo ugotavljajo, da »delodajalci pogosto niso sprejeli ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji zaradi povišanih temperatur. A hkrati tudi to, da delodajalci delavcem vendarle zagotavljajo dodatno pijačo, več odmorov, prilagojeni delovnik, klime in druge ukrepe, ki izhajajo iz narave njihove dejavnosti«. 

Ali kot poudarja Metoda Dodič Fikfak: »Delodajalec mora v svoje delovne pogoje vključiti tudi pogoje za delo na vročini, v ekstremnih pogojih: tako na cestah, v gradbeništvu, ribištvu, solinarstvu. Nase morajo paziti tudi kmetje in drugi, ki delajo na poljih, delati naj začnejo ob jutranjem svitu, naj se ne branijo očal, pokrival, naj ne bodo razgaljeni, naj se ob pripeki, denimo ob 11. uri, umaknejo v senco ...

Ali obstajajo kakšni certifikati, priznanja za podjetja, ki imajo vzorno urejeno prijazno delovno okolje v poletni supervročini, na inšpektoratu za delo niso seznanjeni. Pravijo pa, da pod okriljem Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu potekajo tekmovanja za priznanja za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu, prav tako obstaja certifikat OHSAS 18001 za sisteme vodenja varnosti in zdravja pri delu.

Morda pa kakšno priznanje za podjetje, ki z ukrepi brani svoje zaposlene in s tem tudi podjetje pred supervročinskimi udari, ne bi bilo odveč.

Silva Čeh

Vir: Delo, ponedeljek, 3.7.2017 (http://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/delodajalec-mora-zagotoviti-ustrezne-pogoje-dela.html)




Obalna sindikalna organizacija - KS 90 je aktivna v Civilni fronti Vstala Primorska – vstani Slovenija

Prispevek objavljen v informativni oddaji Primorska kronika si lahko ogledate na povezavi:





Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 gost v informativni oddaji Primorska kronika

Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 je kot gost v informativni oddaji Primorska kronika, ki je bila na sporedu TV Koper - Capodistria v sredo, dne 21.6.2017 spregovoril o težavah delavcev zaposlenih pri izvajalcih pristaniških storitev ter splošni problematiki v zvezi z IPS-i, o težavah pri poplačilu bivših delavcev Stavbenika po stečaju gradbenega podjetja, ki jih je zaposlovalo ter v zvezi s tem predstavil njegov pogled na trenutno insolventno zakonodajo in opisal rešitve, ki bi bile prijaznejše za prednostne upnike, med katerimi so tudi delavci Stavbenika, ob koncu prispevka pa je nekaj besed namenil tudi problematiki vezani na prenehanje vplačevanja dodatnega pokojninskega poklicnega zavarovanja pri voznikih avtobusov.

Prispevek si lahko ogledate na povezavi:

Primorska kronika (od 8:08 minute naprej)





Delavci Stavbenika že štiri leta in pol brez evra

Ker je DUTB »birokratsko hladen«, sindikat poziva vlado in finančno ministrstvo.

Nekateri so v Stavbeniku delali dolga leta, zdaj pa čakajo na plačilo zadnje plače. 
Foto: Roman Šipič/Delo

Ker je bilo propadlo gradbeno podjetje Stavbenik skoraj brez premoženja, vsega je namreč najemal od lastnika Primorja, več kot sto nekdanjih delavcev štiri in pol leta po stečaju še ni dobilo niti evra. Stečajni upravitelj Stavbenika v prihodnje pričakuje poplačilo delavcev, v sindikatu pa so k pomoči pozvali Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

S stečajem Stavbenika leta 2012 sta na cesti pristala 102 zaposlena. Stavbenik je bil v lasti propadlega Primorja, za katerega je opravil tudi tretjino vse realizacije. Ajdovski gradbinec je bil tudi lastnik vseh premičnin in nepremičnin, ki jih je svoji hčerinski družbi dajal v najem. Celo delavke v Stavbeniku so bile zaposlene v Primorju, ki je Stavbeniku izdajal račune za te delovne storitve, je opozoril generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf.

Ko je Primorje prevzel Stavbenik, so vse njegove zgradbe, parcele, orodja, računalniki prešli na Primorje. Stavbenik je imel v lasti samo nepremičnine, ki jih je gradil in prodajal, je pojasnil stečajni upravitelj Stavbenika Valter Stepan. Tako so bile prednostne terjatve nekdanjih delavcev Primorja že poplačane v celoti, prav tako zamudne obresti, Stavbenika pa še ne.

Doslej prodaje premoženja namreč niso oblikovale splošne stečajne mase. Prodana stanovanja v Kozini in hiše v Ljubljani so bile namreč zavarovane s hipotekami, zato so bili najprej poplačani ločitveni upniki. 

S prodajo projekta poslovno-stanovanjskega objekta Oktobrska v Izoli je bila poplačana DUTB. Projekt Oktobrska je bil prodan za 3,2 milijona evrov, DUTB pa je dobil poplačanih 1,5 milijona evrov glavnice in dobrega pol milijona evrov obresti. Ostala je torej še kupnina za splošno stečajno maso, iz katere bodo prednostne terjatve delavcev poplačane 40-odstotno. Postopki za prvo razdelitev trenutno še potekajo na sodišču, je pojasnil Stepan.

Obalna sindikalna organizacija KS 90 je pozvala DUTB, naj iz plačila izvzamejo obresti in te prenesejo v poplačilo po plačilu vseh prednostnih terjatev, s čimer bi bili delavci poplačani 82-odstotno. DUTB pa naj se poplača ob prodaji nepremičnin družbe TPC Livade v Izoli. Na teh ima namreč Stavbenik prvo hipoteko. To nepremičnino prodajata TPC Livade in Primorje, Valter Stepan pa pričakuje, da bo prodana prihodnje leto: »Lahko realno predvidevano, da je velika verjetnost, če ne bo prišlo nič vmes, da bo ta nepremičnina prodana prihodnje leto in da bodo delavci poplačani. Vendar je to zanje neugodno, ker čakajo. DUTB lahko počaka še dve leti in bodo dobili plačano vse z obrestmi.«

To sta Stepan in Damjan Volf predlagala na sestanku z izvršnima direktorjema DUTB Imrejem Baloghom in Alešem Koršičem. Volf je zapisal: »Na ta način bi se vsaj delno omilil težak položaj, ki so mu vsa ta leta izpostavljeni delavci Stavbenika. Večina njih se zaradi težke finančne stiske, ki izhaja iz kalvarije stečajnega postopka, dnevno spopada z izzivom golega preživetja in izrazitega poslabšanja zdravstvenega stanja.«

DUTB se ne sme odreči poplačilu

Na DUTB so pojasnili, da nimajo zakonskih možnosti, da se odrečejo plačilu zakonitih zamudnih obresti v korist tretje osebe: »To bi namreč pomenilo, da se DUTB zaradi koristi ožje skupine državljanov odreka poplačilu na škodo vseh državljanov.«

Na sestanku je stečajni upravitelj Stavbenika predstavnikom DUTB kot novo opcijo predstavil možnost odkupa Stavbenikove terjatve do družbe TPC Livade, ki je zavarovana z ločitveno pravico. Vendar je DUTB pojasnila, da nima možnosti odkupa terjatve, za katero ni jasno, kdaj in za koliko bo poplačana v procesu prodaje nepremičnine. Na DUTB po drugi strani predlagajo, naj stečajni upravitelj Stavbenika to terjatev ponudi v odkup zainteresiranim vlagateljem in na ta način zagotovi, da bodo delavci Stavbenika poplačani hitreje. Čimprejšnja prodaja nepremičnine je smiselna tudi zaradi ugodnih razmer na nepremičninskem trgu. Tako bi tudi delavci v kratkem času prišli do poplačila terjatev v celoti.

Volf je izrazil začudenje nad »birokratsko hladnostjo in skrivanjem za zakonitostjo« DUTB. Zato je pozval vlado in finančno ministrstvo, naj naredita vse, da delavci dobijo, kar so si prislužili že leta 2012.

Za 40 milijonov evrov terjatev

Stečajni upravitelj je v stečaju Stavbenika priznal za 40 milijonov evrov terjatev 355 upnikov. Upravitelj je 162 prednostnim upnikom priznal za 1,27 milijona evrov terjatev, in sicer gre za neizplačano plačo za en mesec in odpravnino.


NEJC GOLE



Vir: Delo, torek, 20.6.2017 (http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/delavci-stavbenika-ze-stiri-leta-in-pol-brez-evra.html)





Slaba banka si v primeru Stavbenika ni premislila


Nekdanji zaposleni v Stavbeniku so upali, da se bo slaba banka strinjala s poznejšim izplačilom zakonitih obresti na terjatev in tako pustila več denarja za njihove terjatve. A banka se z njihovimi pobudami ne strinja.

DUTB si glede delavcev Stavbenika ni premislila, sindikalisti pa vztrajajo.

Nekdanji delavci Stavbenika in Obalna sindikalna organizacija KS 90, ki jim pomaga v boju za zaslužene pravice, se nista dali odpraviti s pismom Slabe banke, v katerem jim je sporočila, da ne more še nekoliko počakati na izplačilo zakonitih zamudnih obresti. Če bi se banka strinjala s poznejšim poplačilom, bi delavcem lahko izplačali več kot 80 odstotkov terjatev. Njihov predstavnik Damjan Volf je vnovič prosil za sestanek s predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in jim ponudili še eno možnost reševanja nezavidljivega socialnega položaja nekdanjih zaposlenih. A jim Slaba banka tudi tokrat ni prisluhnila.

Ključna težava Stavbenika in njegovih nekdanjih zaposlenih je, da družba skorajda ni imela premoženja. Leta 2001 prevzeta pod skupino Primorje je namreč izgubila večino lastnine in si od Primorja izposojala celo samokolnice. Nekdanjim 162 zaposlenim, ki so do Stavbenika prijavili svoje terjatve (večinoma gre za eno plačo in odpravnino), sta bili tako na voljo le dve neobremenjeni lastnini – napol začeta gradnja kompleksa Oktobrska in terjatev Stavbenika do turistično-poslovnega centra Livade.

50 mesecev brez plačila

Objekt Oktobrska je stečajni upravitelj prodal za 3,2 milijona evrov. DUTB ima kot ločitveni upnik pravico do 1,5 milijona glavnice in več kot pol milijona evrov obresti. Nekdanji zaposleni in njihovi sindikalni zastopniki so upali, da se bo slaba banka strinjala z odlogom plačila obresti. Delavci so namreč 50 mesecev po stečaju še brez poplačila, le redkim se je uspelo zaposliti, večina jih živi v zelo težkih finančnih in socialnih razmerah. A DUTB se s tem ni strinjala, saj meni, da za kaj takega nima zakonskih možnosti. Sindikat je zato banki predlagal še možnost, da od Stavbenika odkupi terjatev do TPC Livade, ki znaša slabe tri milijone evrov, in s tem omogoči poplačilo vseh prednostnih terjatev še letos. Slaba banka se ni strinjala niti s tem.

Začudeni nad birokratsko hladnostjo in skrivanjem za zakonitostjo slabe banke zdaj v Obalni sindikalni organizaciji KS 90 pozivajo finančno ministrstvo in vlado, da naredita vse, da se 162 delavcem Stavbenika izplača vse, kar so si prislužili že leta 2012.

Vir: Dnevnik, ponedeljek, 19.6.2017 (https://www.dnevnik.si/1042775646)





Poročanje TV Koper - Capodistria o IPS-ih v Luki Koper


Na spodnji povezavi si lahko ogledate prispevek, ki je bil dne 12.6.2017 objavljen v informativni oddaji Primorska kronika na TV Koper - Capodistria:





Odprta pot za odpovedi?

Ko je izolski občinski svet konec februarja sprejel letošnji proračun občine in se seznanil z njenim kadrovskim načrtom, je v zraku obviselo vprašanje, ali bodo v občinski upravi res odpustili tri od skupaj 68 zaposlenih. Odgovor delno prinaša predlog spremenjenega odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki navaja odpoved iz poslovnega razloga. Že februarja pa so podali odpoved zaradi nesposobnosti, opozarja Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90.

Foto: Adriana Buzleta


Do morebitnih novih odpovedi bo prišlo po septembru, saj mora predlog omenjenega odloka občinski svet sprejeti v dveh branjih (prvo je predvideno na današnji seji). Mesec po njegovi uveljavitvi pa mora župan Igor Kolenc ustrezno prilagoditi pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest.

Dve odpovedi?

Toda že iz omenjenega predloga odloka je razbrati, da bodo odpustili zaposlenega v službi za razvoj turizma, podjetništva in mednarodno sodelovanje; kot razlog za odpoved delovnega razmerja navajajo “poslovni razlog”. Njegovo sodelavko, katere usoda je bila še do nedavna nejasna, pa bodo premestili v drug urad (s Tomažem Umekom na čelu), češ da bodo službo za razvoj turizma ukinili, ker se podvaja z javnim zavodom za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte, ki ga vodi Iztok Škerlič. Kljub temu ni nobena skrivnost, da bodo ta zavod ukinili kmalu po prenehanju zdajšnje evropske finančne perspektive, ki velja do leta 2020.

Damjan Volf opozarja, da je župan kot odgovorna oseba že sredi februarja podal odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti dolgoletni javni uslužbenki, ki je po neuradnih informacijah delala v službi za administrativno-tehnično podporo občine. V Obalni sindikalni organizaciji KS 90 zato apelirajo na občinske svetnike, “da od župana terjajo odgovore, kako lahko v času zelo ugodne konjunkture prihaja do tako skrajnih ukrepov, ki imajo za posledico odpuščanje”. Župana tudi pozivajo, naj jim razkrije junijske podatke o prekernih oblikah zaposlovanja, kot je študentsko delo ali delo samostojnih podjetnikov.

Trije na Komunalo

V občinski upravi so predvideli še nekaj novosti, vendar brez odpuščanja. Najprej bodo okrnili urad za upravljanje z občinskim premoženjem, za katerega iščejo novega vodjo, saj je donedavni vodja Bojan Medica “šel novim izzivom naproti”. Zmanjšanje tamkajšnjega kadra načrtujejo zaradi sočasne krepitve kolektiva na Komunali; tri iz omenjenega občinskega urada bodo zaposlili v javnem podjetju, ki se bo oktobra začelo ukvarjali z upravljanjem z več kot 300 neprofitnimi stanovanji in približno 230 poslovnimi prostori občine. Prenos upravljanja napovedujejo za 1. oktober in po tem datumu bodo preostalih šest uslužbencev iz urada za upravljanje z občinskim premoženjem združili z zaposlenimi v uradu za urejanje prostora z Vesno Vičič na čelu. Združen urad bodo preimenovali v urad za prostor in nepremičnine. Kdo ga bo vodil, še ni jasno. Vodstvo občine dopušča, da bi to bila Vičičeva ali pa bodoči novi vodja urada za upravljanje z občinskim premoženjem.

Prišlo je tudi do spremembe v županovem kabinetu; donedavna sodelavka za komuniciranje Luca Stančič Kodarin je postala vodja tržnega komuniciranja na Turističnem združenju.

MIRJANA CERIN

Vir: Primorske novicečetrtek, 8. junij 2017



Razkrivamo umazano igro slabe banke (VIDEO)

Na spodnji povezavi si lahko ogledate prispevek, objavljen v informativni oddaji Planet Danes na Planet TV, ki govori o težavah pri poplačilu stodveh nekdanjih Stavbenikovih delavcev, ki po več kot petih letih v stečajnem postopku še vedno čakajo na zaslužene plače in odpravnino






DAMJAN VOLF: Ips-ovci oglasite se na Brolu. Brez strahu, skupaj lahko naredimo prihodnost lepšo!


Ob vse glasnejših opozorilih na kršitve pravic delavcev podjetij v Luki Koper, ki izvajajo pristaniške storitve kot podizvajalci IPS-ov, so se na naše vprašanje odzvali tudi v Obalni sindikalni organizaciji - 

KS 90. Kot kaže se stvari vendarle premikajo, saj 'so se državni organi končno prebudili iz zimskega spanja', so zapisali sindikalisti.


Ta teden smo že poročali o kršitvah delovnih razmerij v Luki Koper, ki jih je pokazala preiskava Fursa. Ob tem smo na Obalni sindikat KS 90 naslovili vprašanje, zakaj se ne oglasi. Z odgovorom so bili 

zelo jasni: "Obalna sindikalna organizacija – KS 90 svojim članom vedno in povsod zagotavlja strokovno interesno in pravno pomoč samo v primerih, ko nas članstvo o domnevnih kršitvah 

delovnopravne zakonodaje seznani in ravno pri članstvu pri IPS-ih žal ugotavljamo, da je strah pred izgubo zaposlitve in s tem tudi dohodka tako velik, da je informacij manj, kot bi si jih iskreno želeli. 

Za vsako kršitev delovnopravne zakonodaje, ki pa jo izvemo od članstva pa nemudoma zahtevamo od delodajalca odpravo le te in o tem obvestimo tudi Luko Koper."

Ob tem dodajajo, da že nekaj časa opozarjajo na pingpong državnih institucij, ki dopuščajo zlorabe delovnopravne zakonodaje in ki imajo za posledico celo elemente kaznivih dejanj ter kršitev osnovnih

človekovih pravic: "V zvezi s tem smo v preteklosti opravili tudi kopico aktivnosti, ki imajo zagotovo za posledico tudi zadnje aktivnosti državnih organov, ki so se končno prebudili iz zimskega spanja."

Damjan Volf, generalni sekretar OSO - KS 90

Med ukrepi, ki bi sporne poslovne modele izvajanja pristaniških storitev preprečili, Furs omenja zaposlitev vseh potrebnih delavcev v Luki oziroma izključno pri IPS-ih, ki redno plačujejo davčne


obveznosti in imajo urejen status v stilu agencij za posredovanje delovne sile. Tudi glede tega smo sindikat zaprosili za komentar: "V kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja (prostovoljna


vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, pri čemer delo opravlja odplačno, osebno, nepretrgano ter po navodilih in pod nadzorom delodajalca) nimamo nikakršne tolerance, da ne


pride do zaposlitve pri tistem, ki organizira in nadzira delovni proces."



Poziv sindikata vsem zaposlenim pri IPS-ih


V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 so ob tem pozvali vse zaposlene pri IPS-ih, da se v primerih kakršnihkoli sumov kršitve delovnopravne zakonodaje oziroma vprašanj brez strahu nemudoma 


oglasijona sedežu Trg Brolo 2 v Kopru, "saj je to edina prava pot, da naredimo skupaj prihodnost lepšo, kot je bila preteklost in sedanjost", so zaključili.



Vir: Regional Obala, 31.05.2017 (http://www.regionalobala.si/novica/damjan-volf-ips-ovci-oglasite-se-na-brolu-brez-strahu-skupaj-lahko-naredimo-prihodnost-lepso)





Sindikati opozarjajo na težave voznikov avtobusov

Zahtevajo spremembo kolektivne pogodbe za cestni potniški promet. Menijo, da je slaba tudi zakonodaja.



Obalna sindikalna organizacija - KS 90 in Sindikat voznikov avtobusov Slovenije sta na pristojne naslovila dopis, v katerem opozarjata na slabe razmere v dejavnosti cestnega potniškega prometa in zahtevata spremembo obstoječe Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Slovenije.

Vozniki avtobusov so preobremenjeni, imajo neustrezno ureditev delovnega časa, so preslabo plačani za svoje delo in delajo v zdravju škodljivih delovnih pogojih, je naštel generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf in dodal: "Zato smo se obrnili na pristojne institucije z jasnim sporočilom, da je voznikom dovolj. Na njihovih plečih delodajalci služijo dobičke, medtem ko do njih prihajajo tu in tam kakšne drobtine."

Eden izmed voznikov avtobusa nam je tako opisal njihov položaj: "Vozniki smo preobremenjeni, izčrpani, izgoreli. Statistika po podjetjih kaže, da je povprečna starost voznikov 51 let. In kar je še zanimivo, je, da mladi odhajajo."

Direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever, ki je eden od naslovnikov dopisa, je povedal, da se bodo znotraj Sekcije za javni promet potnikov v prihodnjem tednu sestali in pretehtali zahteve. Poudaril pa je: "Poklic voznika je specifičen. Imamo nacionalne in evropske zakone, ki urejajo delovni čas bolj striktno. Imamo omejitve. Treba je prisluhniti, kaj predlagajo sindikati."

Povprašali smo tudi na nekaterih podjetjih, ki izvajajo primestni potniški promet in povsod so nam odgovorili, da delajo v skladu z zakonodajo. In prav ta je po mnenju nekaterih sindikatov slaba. Zato jo želijo spremeniti. Odzivov pristojnih na dopis še niso prejeli.

Prispevku Vesne Potočar Godnič lahko prisluhnete na povezavi:

https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/sindikati-opozarjajo-na-tezave-voznikov-avtobusov/423094


Vir: https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/sindikati-opozarjajo-na-tezave-voznikov-avtobusov/423094, objavljeno dne 23. maj 2017 



Vozniki avtobusov grozijo s stavko

Zaradi tankih denarnic so na koncu z živci tudi vozniki avtobusov. Nekoč smo opravljali poklic, ki je bil visoko cenjen, pravijo, danes pa smo deklice za vse. V boju za boljši jutri so se zdaj obupani združili in že storili tudi prvi korak. Na ministrico za delo in ministra za infrastrukturo so naslovili zahtevo za spremembo kolektivne pogodbe, ki je enaka že vse od kriznega leta 2008. Če se njihov položaj ne bo izboljšal, pa vse glasneje govorijo o stavki.




Poročanje medijev o javnem zboru Sindikata poštnih delavcev - KS 90 (SPD - KS 90)





Poročanje medijev o prireditvi "Prvomajsko kresovanje 2017"

Povezave do objav v katerih mediji poročajo o dogajanju na prireditvi "Prvomajsko kresovanje 2017", ki se je v organizaciji Obalne sindikalne organizacije - KS 90, odvijala na predvečer praznika dela, dne 30.4.2017, objavljamo v nadaljevanju:

Primorska kronika (od 1:02 minute)
Tuttoggi - I. edizione (od 5:27 minute)



Pritiski na delavce vse močnejši


Čedalje več podjetij ob povečanem obsegu dela dodatno ne zaposluje, temveč več dela naprti zaposlenim, a ti za to praviloma ne dobijo višjega plačila. “Takih primerov slabe prakse je vedno več, še posebej pa izstopa gostinstvo in turizem,” pred praznikom dela opozarja sindikalist Damjan Volf.


Gospodarska rast se k sreči krepi, vedno več podjetij posluje bolje. Podjetja imajo vedno več dela, a to se na strani zaposlenih pozna le tako, da so pritiski nanje vedno večji, plačani pa so bolj ali manj enako. “Obremenjenost delavcev je čedalje večja. To dokazujejo tudi pregledi, kjer delovni inšpektorji ugotavljajo, da je daleč največ kršitev na področju delovnega časa,” pravi Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90. Vse bolj na udaru so tudi sindikalni zaupniki v podjetjih, ki opozarjajo na nepravilnosti in se postavijo v bran zaposlenih. Dodatne obremenitve velikokrat puščajo posledice na zdravju zaposlenih, tudi na mlajših. In potem se nekateri znajdejo na zavodu za zaposlovanje - so premladi za invalidsko upokojitev, a imajo omejitve glede sposobnosti za delo.

Vse bolj narašča delež zaposlitev za določen čas in atipičnih oblik dela. Take rešitve bi morale biti izjema, ne pravilo, opozarja sindikalist. V nekaterih primerih, ko so potrebe po dodatnem delu dolgotrajnejše, bi delodajalec moral delavca zaposliti. “To se velikokrat ne zgodi, mnogi delavci pa se kljub temu ne odločijo za tožbo. Bojijo se, marsikaj so pripravljeni požreti, da le imajo reden mesečni priliv, sploh če imajo na grbi kredit,” še opozarja Volf in dodaja, da bi se delavci morali upreti takim pritiskom, sicer bodo ti vedno močnejši.

SR

Vir: Primorske novicesobota, 29. april 2017



Sindikalni poziv EU, naj ne zapira mej

Sindikalne organizacije zahtevajo od politike EU, da se z migracijskimi tokovi sooči na način, ki bo spoštljiv do ljudi in ki ne bo postavljal novih meja. Zahtevajo, naj Evropska komisija umakne uredbo o nadzoru na mejah, ki ovira prost pretok ljudi.

Predstavniki sindikatov iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine so se srečali na Fernetičih pri tabli čezmejnih delavcev. Foto: Helena Race

Že 24 let se predstavniki sindikatov iz Furlanije Julijske krajine in Slovenije srečujejo na meji na Fernetičih. V časih, ko je bila meja težko prehodna, so jo na tak način simbolno odpirali, po vstopu Slovenije v EU so tradicijo ohranili in čezmejnim delavcem - soustvarjalcem sožitja - postavili spominsko ploščo. Zdaj se spet borijo proti zapiranju mej in so kritični do evropske politike.

Proti postavljanju novih meja

Medregijski sindikalni svet, ki združuje sindikate CGIL, CISL in UIL iz Furlanije Julijske krajine ter Zvezo svobodnih sindikatov ter Konfederacijo sindikatov 90 iz Slovenije, je zato sestavil pobudo. “Zahtevamo takojšen umik evropske uredbe, ki omejuje in ovira mobilnost med državami in posledično prizadene čezmejne delavce in načelo prostega gibanja med Hrvaško, Slovenijo in Italijo,” so zapisali. In še: “Sindikalne organizacije odločno nasprotujemo postavljanju novih pregrad in zidov, ki ponovno delijo Evropo in ogrožajo enega od stebrov, na katerih temelji EU: prosto gibanje ljudi in delavcev”. Od evropske politike zahtevajo, naj se z migracijskimi tokovi sooči na način, ki bo spoštljiv do ljudi in naj se bolj posveti ustvarjanju novih delovnih mest.

Pod zahteve, ki so jih naslovili na Evropsko konfederacijo sindikatov in Evropsko komisijo, so se na srečanju na Občini Repentabor podpisali Dušan Semolič (ZSSS), Peter Majcen (KS 90), Villiam Pezzeta (CGIL), Giovanni Fania (CISL) in Giacinto Menis (UIL).

Poziv Evropski komisiji naj odpravi uredbo o kontroli na mejah so podpisali (z leve) Giovanni Fania - CISL, Peter Majcen - KS 90, Villiam Pezzetta - CGIL, Giacinto Menis - UIL in Dušan Semolič - ZSSS.

Strah namesto mobilnosti

“Ljudje najbolj cenijo, da so s širitvijo EU dobili možnost pretoka ljudi in dela. Nesorazmeren ukrep, kot ga je pripravila EU, pa škoduje ljudem ob meji in ogroža celo EU. Učinki so bolj škodljivi kot efekt iskanja teroristov na mejnih prehodih, kjer jih ni,” je odločen Peter Majcen, ki meni, da bi se morala EU bolj posvetiti lastnim državljanom kot postavljanju novih meja.

Dušan Semolič pa je izpostavil globalne probleme, ki da jih EU ignorira. “EU pa še vedno ogrožajo neoliberalne ideje, kapital in multinacionalke pa obvladujejo politične institucije. Sindikati se dnevno srečujemo s problemi, kako ohraniti obstoječe pravice delavcev. Zniževanje pravic delavec ogroža EU, ne migranti in Brexit.”

Da se vsa pričakovanja iz leta 2004, ko se je Slovenija priključila EU, niso uresničila, ugotavlja tudi Menis. “Takrat je bila mobilnost delavcev ključ do drugačne Evrope, zdaj z grenkobo ugotavljam, da se v ljudeh naseljuje strah. Pozivam, da se moramo vrniti v duh časa izpred 13 let in ta strah preseči.” Upa, da bo EU sprejela dokument sindikatov in razumela, da je uredba o sistematičnem nadzoru na mejah korak nazaj, ne naprej.

Giovanni Fania je spomnil, da je minilo 60 let od ustanovitve EU in da bi morala biti to priložnost za razmislek, saj “še vedno obstaja problem dvojnega obdavčevanja delavcev, ne morejo se vpisati na zavod za zaposlovanje v Sloveniji, če imajo stalno prebivališče v Italiji, in obratno ...”

HELENA RACE

Vir: Primorske novicepetek, 28. april 2017



Pošta se bo pogajala samo še z enim sindikatom, v KS 90 ogorčeni


Vodstvo Pošte Slovenije se bo glede sindikalnih zahtev odslej pogajalo le še s Sindikatom delavcev prometa in zvez pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, medtem ko je Sindikat poštnih delavcev KS 90 po njihovem nima dovolj članov in zato ne more biti reprezentativen. V omenjenem sindikatu so presenečeni in ogorčeni.

V zvezi z nedavnim izrekom opozorila pred odpovedjo predsedniku Sindikata poštnih delavcev Saši Gržiniču so na Pošti Slovenije pojasnili, da je bil edini razlog kršitev delovnih obveznosti, namigovanja, da naj bi bilo opozorilo podano zaradi nepodpisanega dogovora, pa so ostro zavrnili.
Foto: Denis Sabadin

Kot so danes sporočili iz sindikata KS 90, gre za odločitev, ki je zakon o reprezentativnosti sindikatov ne predvideva in v praksi ni običajna. Po njihovem je nenavadno, da jim je Pošta reprezentativnost vse doslej priznavala, še konec lanskega leta, ko so se pogajali za spremembe kolektivne pogodbe in tudi sopodpisali njene spremembe.

"Takšno odločitev so sprejeli takoj po naši zavrnitvi podpisa pod ponujeni sporazum, ki se je nanašal na zahteve obeh sindikatov, saj za to nismo imeli mandata. Pa ne samo svojih članov in organov - zahteve, ki so se nanašale na izboljšanje delovnih pogojev in materialnega položaja zaposlenih na Pošti Slovenije, je s podpisom izjave podrlo več kot 3000 zaposlenih," so zapisali v sindikatu KS 90.

V zvezi z nedavnim izrekom opozorila pred odpovedjo predsedniku Sindikata poštnih delavcev Saši Gržiniču so pojasnili, da je bil edini razlog kršitev delovnih obveznosti, namigovanja, da naj bi bilo opozorilo podano zaradi nepodpisanega dogovora, pa so ostro zavrnili. Ker KS 90 tik pred zdajci dogovora ni želel podpisati, zdaj nadaljujejo pogajanja samo z večinskim sindikatom v podjetju, pravice iz dogovora z njim pa bodo veljale za vse zaposlene. Kot so dodali, si bodo še naprej prizadevali za nadaljevanje socialnega dialoga ter uskladitev in rešitev odprtih vprašanj.

Zato je odločitev poslovodstva po njihovem mogoče razumeti kot načrtno odločitev, da jih izrinejo iz socialnega dialoga v družbi, jih marginalizirajo in onesposobijo. Vodstvo Pošte so zato pozvali, da prizna in ohrani dialog z njimi, saj je to v interesu družbe in zaposlenih ter v izogib nadaljnjim zapletom, ki bi lahko "povzročili neslutene negativne posledice".

Na Pošti Slovenije zavračajo, da bi bilo vprašanje reprezentativnosti povezano z nedavnimi pogajanji z obema sindikatoma, ob koncu katerih je KS 90 tik pred zdajci odstopil od podpisa. Kot so povedali, ima delodajalec kadarkoli možnost preveriti reprezentativnost, zato so sindikat pozvali, da predloži dokazila, saj članstvo v sindikatih nasploh iz leta v leto upada.

"Ob načrtovanju ur za sindikalno delo smo ocenili, da je njihovo članstvo nizko, s seznama reprezentativnih sindikatov, ki ga vodi ministrstvo za delo, pa tudi ni razvidno, da bi bil KS 90 reprezentativen za dejavnost prometa in zvez," so pojasnili in dodali, da naj bi imel ta sindikat konec marca 295 članov, kar predstavlja le 5,3 odstotka vseh zaposlenih.

Vir: Primorske novicetorek, 25. april 2017



Poročanje medijev o novinarski konferenci pred praznikom dela


Povezave do objav v katerih mediji poročajo o dogajanju na novinarski konferenci pred praznikom dela, ki se je odvijala v prostorih Obalne sindikalne organizacije - KS 90 dne 25.4.2017 objavljamo v nadaljevanju:




Volf opozoril na “državni hazard” z več tisoč delovnimi mesti v Cimosu


Na Primorskem si je država dovolila, da je slovenskega delavca potisnila v položaj: vzemi ali pusti, je na današnji novinarski konferenci pred praznikom dela opozoril generalni sekretar Obalnem sindikalne organizacije KS 90 Damjan Volf. Med drugim je opozoril na “državni hazard” z več tisoč delovnimi mesti v Cimosu.

“Srečujemo se s primeri slabe prakse v portoroškem hotelirstvu in kot strela z jasnega je tudi intenzivno udaril državni hazard, ki se igra s tisočimi delovnimi mesti v podjetju Cimos,” je ocenil Damjan Volf. Ob tem je pozval pristojne, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, “da slovenskemu delavcu omogočijo častno, dostojno, predvsem pa varno delovno mesto in tudi ustrezno plačilo za delo, ki ga opravlja.”

Sicer pa je prvi mož obalne sindikalne organizacije izpostavil, da statistični podatki kažejo, da se poklice v Sloveniji izrazito izničuje. Delodajalci tako iščejo predvsem delavce za preproste predelovalne dejavnosti, voznike težkih tovornjakov, natakarje, čistilce in druge, z drugimi besedami po večini poklice, “ki so jim v preteklosti z državno regulativo tudi odvzeli kakršno koli dodano vrednost”.

Po njegovih besedah so zaskrbljujoči tudi vse višja starost zaposlenih ter vse večji delež zaposlitev za določen čas, ki predstavljajo že 17,8 odstotka vseh zaposlitev. Poleg tega 55 odstotkov zaposlenih prejema plačilo, ki je nižje od povprečne plače, kar 54.000 delavcev pa je kljub plači pod pragom revščine.

Volf je posvaril tudi pred razširjanjem atipičnih oblik dela. Te predstavljajo že 41 odstotkov novih delovnih mest, kar 76 odstotkov mladih pa je v tovrstnih oblikah zaposlitve. Veliko je tudi primerov preobremenitve delavcev ob hkratni kadrovski podhranjenosti delovne inšpekcije. Zato je Volf slovenske delavce pozval, naj se aktivirajo in postavijo svojo ceno.

Predsednica sveta Obalne sindikalne organizacije Nadja Terčon je izpostavila problematiko zaposlenih v javnem sektorju, ki se po njenih besedah včasih “morajo celo boriti, da jim je omogočeno opravljanje svojega strokovnega dela”. Gospodarska kriza je močno prizadela prav javni sektor, pri čemer ni prostora še zlasti za mlade diplomante, ki tako odhajajo v tujino. Sedanja generacija zaposlenih je po drugi strani tik pred upokojitvijo, je ugotavljala Terčonova, zato se sprašuje, kako bo s prenosom znanja.

Predsednik Obalnega sindikata upokojencev Ljubomir Ocvirk pa je opozoril, da kupna moč upokojencev vse od začetka gospodarske krize še vedno upada ter da vse več upokojencev živi pod pragom revščine.

Na predvečer praznika dela bodo v Obalni sindikalni organizaciji na Markovcu organizirali tradicionalno kresovanje. Pohodniki z baklami bodo ob 20. uri v spremstvu pihalne godbe krenili izpred koprske Taverne, na prizorišču pred Osnovno Šolo Antona Ukmarja pa jih bo ob 20.30 nagovoril generalni sekretar Damjan Volf. Sledil bo svečani prižig ognja, druženje ob kresu pa se bo nadaljevalo do polnoči. V sindikatu pričakujejo več kot sto udeležencev povorke, na samem prizorišču pa 300 do 500 ljudi.

Vir: Primorske novicetorek, 25. april 2017



Prevzeli so dejavnost in opremo, ne pa ljudi


Potem ko je Kobilarna Lipica z najemno pogodbo prevzela hotele, opremo, gostinsko dejavnost, osnovna sredstva in golf igrišče, s katerim je prej upravljalo podjetje Lipica turizem, ki je zdaj v stečaju, ni poskrbela za delavce. Osem odpuščenih zaposlenih zdaj na delovnem sodišču dokazuje, da so jih v Lipica turizmu odpustili po krivici in da bi jih morala Kobilarna Lipica zaposliti.

Delavci, ki tožijo Kobilarno Lipica in Lipica turizem v stečaju, so včeraj pravico iskali na delovnem sodišču v Kopru.
Foto: Petra Mezinec

Mojca Glavaš je v Lipico prišla delat leta 1979. Do začetka lanskega decembra je bila sicer z vmesno triletno prekinitvijo zaposlena kot natakarica.

Ko je 8. decembra lani skupaj s sedmimi sodelavci dobila odpoved delovnega razmerja zaradi stečaja podjetja Lipica turizem, ni dobila niti odpravnine. Ob stečaju podjetja je Kobilarna Lipica prevzela v upravljanje hotel, golf igrišče in osnovna sredstva, ne pa tudi delavcev. Ker je bila vsebina novega zakona o Kobilarni Lipica znana že dalj časa, so se v javnem zavodu pripravljali na prevzem novih dejavnosti - že novembra in decembra so objavili razpise za gostinsko osebje.

Delo da, a pod slabšimi pogoji

Glavaševa je le ena od osmih bivših zaposlenih v podjetju Lipica Turizem v stečaju. Na razpise za delo Kobilarne Lipica se je prijavila, a ni bila sprejeta.

Zgodbe ostalih odpuščenih delavcev so podobne. Nekaterim od teh so novo pogodbo sicer ponudili, vendar je niso sprejeli, ker so bili pogoji dela slabši in so jim bile kršene delavske pravice. Pavlu Staniču so ponudili, da bi delal prek statusa samostojnega podjetnika. Na njegovo delovno mesto, vodje vzdrževalca golf igrišča, sicer niso nikogar zaposlili, najemajo pa zunanjo pomoč. “Pričakovali smo, da bo z zaposlitvijo podobno kot zadnjič, ko je prišlo do ločitve podjetij. Videl sem, kako so določeni stroji kar naenkrat pristali v Kobilarni Lipica. Dolga leta sem bil v inventurni komisiji. Kako lahko stroje vodiš pod enim podjetjem, potem pa jih uporabljaš v drugi? A žalostno je, da so s stroji ravnali lepše kot z ljudmi,” je na sodišču povedal Stanič.

Še nekaj mesecev pred uradno novico o stečaju podjetja je bilo v podjetju Lipica turizem zaposlenih 35 delavcev in delavk. Deset od teh so že pred lanskim decembrom odpustili, dobili pa so tudi odpravnine. Slaba polovica se je zaposlila v Kobilarni Lipica, a pod drugačnimi pogoji.

Kako so v takrat še delujočem podjetju izbirali, koga bodo odpustili z odpravnino? Kot je povedal bivši direktor Lipice turizem Darko Ravnikar, na sodišče je prišel kot priča,so skušali poskrbeti za tiste, ki so ogroženi in starejši. Toda skoraj vsi od osmih delavcev, ki so se odločili za tožbo proti bivšemu delodajalcu, sodi v ogroženo skupino, saj je večina starejših od 50 let, nekateri so delali celo skrajšani delovni čas. Kot je še povedal Ravnikar, je bil prepričan, da bodo imeli ti delavci prednost pri iskanju zaposlitve.

Nižanje stečajnih stroškov

Manca Vuk Osenar, stečajna upraviteljica podjetja Lipica turizem v stečaju, je poudarila, da se je za izročitev pogodb odločila, ker je bila to najboljša možna odločitev v tistem trenutku.

“Moja prva dolžnost je, da nižam stečajne stroške. Če jim ne bi dala pogodbe, bi morali iz stečajne mase dobivati plače,” je pojasnila Vuk Osenarjeva, ki je prepričana, da bi morala Kobilarna Lipica skupaj s prenosom hotela in golf igrišča ter osnovnih sredstev prevzeti tudi delavce.

Nova zgodba

Kot je povedala direktorica Kobilarne Lipice Lorela Dobrinja, so se v kobilarni začeli na spremembe, ki jih določa zakon, pripravljati že pred decembrom. Zato so že pred samim stečajem objavili razpise, s katerimi so iskali nov kader za gostinstvo. V Lipici še naprej zaposlujejo, potrebujejo natakarje, sobarice in jahače.

Kot je zatrdila direktorica, so za nove dejavnosti pripravili novo sistematizacijo in kadrovski načrt: “Od začetka je bilo jasno stališče, da ne gre za prevzem. Ni bilo nobene podlage. To bi bilo neracionalno in bi pomenilo stečaj javnega zavoda.”

Poudarila je, da zdaj pišejo novo zgodbo. “Hotel smo deloma obnovili. Na gostinskem področju smo začeli z novo ekipo. Povečali smo aktivnosti na tržni dejavnosti. Dvignili smo cene, veliko delamo na kongresnem turizmu,” je na vprašanje, kako se je dejavnost spremenila, odgovorila direktorica.

PETRA MEZINEC

Vir: Primorske novice, torek, 25. april 2017



Prodaja Stavbenikove zapuščine: Stvari se premikajo, a delavci še čakajo



Prodaja nepremičnin iz stečajne mase Stavbenika se je lani bistveno izboljšala, ugotavlja stečajni upravitelj Valter Stepan. Glede poplačila nekdanjih Stavbenikov delavcev je po njegovih besedah težava predvsem v tem, da so skoraj vse nepremičnine obremenjene s hipotekami, zaradi česar gre večina sredstev za poplačilo hipotekarnih upnikov oz. bank.



Kot izhaja iz rednega poročila stečajnega upravitelja za obdobje od oktobra do decembra 2016, se je prodaja nepremičnin v letu 2016 po nekajletnem zatišju bistveno izboljšala, med drugim so projekt Oktobrska v Izoli, kjer je načrtovana izgradnja 76 stanovanj, za 3,2 milijona evrov prodati koprskemu podjetniku Dimitriju Vivodu, kupnina pa je bila januarja letos tudi plačana.

Da so bili uspešni pri več prodajah nepremičnega stečajnega premoženja, je za STA potrdil tudi stečajni upravitelj Stepan. Poleg projekta Oktobrska so tako med drugim uspeli prodati tudi stanovanja na Kozini in hiše v ljubljanskem Bizoviku"Vsekakor prodaje gredo naprej. Zdaj bomo videli, koliko lahko poplačamo delavce po zakonu," je dodal Stepan.

V začetku meseca je Televizija Slovenija sicer poročala, da se še vedno zapleta pri poplačilu nekdanjih Stavbenikovih delavcev, ki so skupaj prijavili za 1,2 milijona evrov terjatev.


Kot namreč izhaja iz poročila stečajnega upravitelja, ima Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na projektu Oktobrska za 2,45 milijona evrov zahtevka.

Kot je za nacionalno televizijo povedal generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije Damjan Volf, so DUTB predlagali, da se bodisi odrečejo zakonitim zamudnim obrestim bodisi da počakajo na dokončno prodajo drugega zemljišča v Izoli, ki ga prodaja Primorje v stečaju in kjer je Stavbenik prvi v vrsti za poplačilo. V slabi banki so predlog zavrnili, češ da nimajo zakonske osnove, da bi se odrekli poplačilu terjatev, je poročala TV Slovenija, ki je obenem spomnila, da je DUTB v nekaterih drugih primerih stečajnim dolžnikom upoštevala odpust dela dolga.


Stepan je za STA navedel, da se je do zdaj iz stečajne mase skupno nabralo za okoli 4,5 milijona evrov sredstev, da pa je težava v tem, da so skoraj vse nepremičnine bile obremenjene s hipotekami, tako da gre denar z izjemo stroškov cenitev in direktnih stroškov stečaja hipotekarnim upnikom oz. bankam.

Z delavci oz. sindikatom so bili sicer stalno v stiku in so na njihovo željo kar dva meseca počakali s predložitvijo predloga razdelitve sodišču prav zaradi pogovorov med delavci in DUTB glede možnosti drugačnega poplačila obresti. Zaradi prekoračitve zakonskih rokov pa je Stepan nato predlog razdelitve nazadnje le poslal sodišču.




Poročanje medijev o tiskovni konferenci Sindikata poštnih delavcev


O dogajanju na tiskovni konferenci Sindikata poštnih delavcev z dne 18.4.2017 je poročalo veliko medijev.

Prispevki objavljeni na spletu so dostopni na naslednjih povezavah:









Prizadevanja Obalne sindikalne organizacije - KS 90 za prednostno poplačilo delavcev Stavbenika


Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 je kot gost v studiu Primorske kronike na sporedu dne 12.4.2017 predstavil aktualno dogajanje v zvezi s prizadevanji Obalne sindikalne organizacije - KS 90 za prednostno poplačilo bivših delavcev Stavbenika, ki že več kot 52 mesecev čakajo na kakršnokoli poplačilo zasluženih plač in odpravnine.

Prispevek si lahko ogledate na spodnji povezavi od 4:55 minute dalje:





DUTB ni prisluhnila obubožanim delavcem Stavbenika


Družba za upravljanje terjatev bank je zavrnila prošnjo nekdanjih delavcev Stavbenika, da privoli v kasnejše poplačilo zamudnih obresti. Pojasnjuje, da za to nima zakonske podlage.

Stavbenik je imel ob stečaju zelo malo svojega premoženja. Večino strojev in preostalih sredstev je imel v najemu od Primorja, zato je tudi možnosti za poplačilo upnikov malo.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je zavrnila prošnjo sindikata nekdanjih delavcev koprskega Stavbenika, da bi se odpovedala zakonitim zamudnim obrestim oziroma pristala na njihovo kasnejše poplačilo. Obalna sindikalna organizacija - KS 90 se je nanjo obrnila, ker bi s tem denarjem (gre za dobrega pol milijona evrov) stečajni upravitelj lahko nekdanjim delavcem Stavbenika poplačal dve petini terjatev.

Na DUTB pojasnjujejo, da razumejo stisko delavcev, a da njihova prošnja ni zakonsko sprejemljiva in izvedljiva. Razočarani delavci, ki vse od stečaja leta 2012 iz stečajne mase še niso dobili niti evra, pa ugotavljajo, da je tudi tokrat politika znova prevladala nad delavci in človekovimi pravicami.

Neobremenjen denar prinesla Oktobrska

Priložnost za poplačilo delavcev je prišla, ko je stečajnemu upravitelju Valterju Stepanu uspelo za 3,2 milijona evrov prodati poslovno-stanovanjski objekt Oktobrska v Izoli. Bil je edino premoženje, ki ni bilo povsem obremenjeno s hipotekami. DUTB je po prodaji pripadlo 1,5 milijona evrov ločitvene pravice, nekaj bo šlo za stroške stečajnega postopka. Če bi DUTB pristala še na kasnejše poplačilo pol milijona zakonitih obresti, bi za delavce ostal dober milijon evrov. S tem bi lahko dobili poplačanih približno 82 odstotkov od skupno 1,3 milijonov evrov prednostnih terjatev. Sedaj jim bo stečajni upravitelj lahko razdelil zgolj 500.000 evrov.

Na DUTB so nam pojasnili, da nimajo zakonske podlage, da bi se lahko odrekli poplačilu dela terjatve ali ločitveni pravici, saj bi s takšnim dejanjem kršili zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Poleg tega, pojasnjujejo, jim to onemogočajo smernice vlade, po katerih je slaba banka dolžna upravljati premoženje tako, da njegovo vrednost maksimira in v največji možni meri povrne denar davkoplačevalcev, ki je bil uporabljen za sanacijo bank. »Če bi se DUTB odpovedala poplačilu dela terjatve, bi s tem kršila načelo dobrega gospodarstvenika. DUTB prav tako ne more sprejeti tveganja opcije kasnejšega možnega poplačila, ki ga predlaga sindikat, saj ni znano, kdaj bo izvršeno in v kolikšni višini. DUTB tudi nima nikakršne pravne podlage, da bi favorizirala poplačilo ene skupine upnikov pred drugimi upniki,« so nam pojasnili v slabi banki.

Sindikalist Damjan Volf je razočaran. Velika večina od 102 delavcev je še vedno v hudi eksistencialni stiski. »V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 smo mnenja, da je plačilo za opravljeno delo osnovna človekova pravica in da je trenutna insolventna zakonodaja prezapletena in nepregledna. Delavci v stečajnih postopkih vse predolgo čakajo na svoj zasluženi denar in zavoljo tega se jim ne zagotavlja spoštovanja temeljnih človekovih pravic,« opozarja Volf. Sedaj nekdanji zaposleni v Stavbeniku upajo na novo priložnost. Vodstvo DUTB so zaprosili, da jih sprejme in osebno prisluhne njihovim argumentom. Ob vedenju, koliko denarja je v DUTB šlo za svetovalce in plače, namreč težko pristajajo na pojasnilo o načelu dobrega gospodarstvenika.

Nataša Bucik Ozebek


Vir: Dnevnik, 9. april 2017




Pri poplačilu nekdanjih delavcev Stavbenika se zapleta


Dne 7.4.2017 je bil na Prvem dnevniku RTV SLO objavljen prispevek o zapletih pri poplačilu terjatev nekdanjih delavcev Stavbenika.

Prispevek si lahko ogledate na spodnji povezavi:




Tehnične napake, a trezni vozniki


Med šestimi avtobusi, ki so jih nedavno pregledali koprski policisti, je policija pri enem našla okvaro in mu prepovedala vožnjo. Arrivin minibus je moral v garažo, saj ni opravil tehničnega pregleda, vendar je že popravljen in znova vozi. Avtobus z mariborskimi registrskimi tablicami, za katerega vozniki sumijo, da ima prevoženih več kilometrov, kot kaže njegov tahograf, je vozil z odrgnjenimi gumami. Dobra novica je, da so bili vozniki vseh avtobusov trezni.

Avtobus z mariborskimi tablicami še zmeraj vozi po istrskih cestah in skozi predor Markovec, ob policijskem pregledu pa je imel dotrajano gumo. Foto: Alenka Penjak

Po objavi članka v našem časniku, kjer smo zapisali, da vozniki Arrivinih avtobusov dvomijo v informacije, da ima izposojeni avtobus z mariborsko registracijo zgolj 235.000 kilometrov, pač pa se bojijo, da je v sedmih letih, kar je vozil po evropskih cestah, nabral milijon in 235.000 kilometrov, so se na teren odpravili tudi policisti Postaje prometne policije Koper.

Minibus ni opravil tehničnega pregleda

Potrdili so nam, da so preverili več avtobusov in na njih našli nekaj pomanjkljivosti. Z digitalnim tahografom se niso ukvarjali, pač pa so preverjali njihove tehnične sposobnosti.

Arriva o poglabljanju gum

V Arrivi zatrjujejo, da obnovljenih pnevmatik ne poglabljajo. “Postopek poglabljanja pnevmatik se lahko izvaja na novih pnevmatikah, ki ga izvede ustrezno usposobljeni strokovnjak. Postopek je skladen z veljavno zakonodajo in je povsem varen, saj ne vpliva niti na stabilnost vrhnje plasti niti na notranjo strukturo plašča pnevmatike. Skupina Arriva v Sloveniji izvaja postopek poglabljanja pnevmatik v skladu z veljavnimi predpisi,” so iz Arrive odgovorili za naš časnik.

“Policisti so izvajali poostren nadzor tehnične brezhibnosti avtobusov in psihofizičnega stanja voznikov. Pregledali so šest avtobusov. Za en avtobus je bil odrejen izredni tehnični pregled. Na podlagi ugotovitev izrednega tehničnega pregleda je bil avtobus izločen iz prometa. Zoper voznika, odgovorno osebo podjetja in podjetje je sledil hitri postopek o prekršku. Policisti so vseh šest voznikov preizkusili z alkotestom, ki je pri vseh pokazal 0,00 miligrama na liter izpihanega zraka. En voznik pri vožnji ni uporabljal varnostnega pasu, za kar je bil oglobljen v skladu s cestnoprometnimi predpisi,” je zapisal Dimitrij Marušič, vodja službe direktorja Policijske uprave Koper.

Mariborčan z iztrošeno gumo

Medtem ko so policisti skopi pri podrobnostih, pa nam je pri Obalni sindikalni organizaciji KS 90 uspelo izvedeti, da je bil med pregledanimi vozili minibus z registrsko številko KP RM 196, ki so ga odpeljali na tehnični pregled. Pregleda ni opravil, z njega so tudi odstranili registrske tablice. “Vozilo, ki naj bi imelo več kilometrov, kot jih priznava delodajalec, pa je imelo poglobljen indikator iztrošenosti pnevmatike,” dodaja Damjan Volf, generalni sekretar Obalnega sindikata.

Voznik Arrivinega avtobusa Endre Mesaroš, tudi predsednik Sindikata voznikov avtobusov Slovenije, nam je pojasnil, kaj lahko pomeni poglobljen indikator iztrošenosti pnevmatike. Mesaroš sumi, da so mariborskemu avtobusu naredili nove profile. “Hišni” mehaniki naj bi dobivali tudi takšna naročila in poglabljali profile. Vozniki se zavedajo, da ne vozijo tehnično brezhibnih avtobusov, vendar razen tega, da vodilne opozarjajo in zaznane napake zabeležijo v knjigo napak, ne upajo storiti ničesar več. Niti tega, da bi zavrnili vožnjo takšnega avtobusa.

Iz Arrive so nam na vprašanja, kako pojasnjujejo takšne napake in ali mehaniki oziroma strokovno osebje v delavnicah izvaja takšno poglabljanje dotrajanih profilov na gumah, poslali nekaj odgovorov. Pravijo, da so policisti pregledali štiri Arrivine avtobuse, ki vozijo v javnem linijskem prometu. V Arrivi zatrjujejo, da so bila tri vozila tehnično brezhibna, “med njimi tudi vozilo iz Maribora, ki ima prevoženih 235.000 kilometrov”.

Okvare so odpravljene

V Arrivi so minibus, ki ni opravil tehničnega pregleda, popravili, opravil je ponovni tehnični pregled in znova vozi. Avtobus iz Maribora, zatrjujejo v Arrivi, ima nameščene obnovljene pogonske pnevmatike, ki niso bile dodatno poglobljene.

“Zadnja zunanja pnevmatika je bila odrgnjena po zunanjem robu, kar je posledica drgnjenja ob pločnik, ko vozilo zapelje na avtobusno postajališče. Ob nadzoru je bilo ugotovljeno, da so pnevmatike v skladu s predpisi. Družba ni prejela kazni za omenjeno vozilo,” so pojasnili v Arrivi.

ALENKA PENJAK

Vir: Primorske novice, četrtek, 6. april 2017



Damjana Pečnik: Zaupanje direktorju Luki Juriju prav tako pomeni zaupanje celotnemu kolektivu




Delavci Luke Koper proti predlogu zakona o drugem tiru


Dne 29.3.2017 so na tiskovni konferenci predstavniki delavcev Luke Koper in sindikatov ter njihovi somišljeniki izrazili odločno nasprotovanje vladnemu predlogu zakona o drugem tiru.

O dogajanju na tiskovni konferenci so poročali številni mediji, nekaj prispevkov, pa si lahko preberete na spodnjih povezavah:







Sedem let star ekonomski migrant med Koprom in Piranom


Po zaprtju obalne ceste skozi tunel pod Markovcem vozijo trije dodatni Arrivini avtobusi. Opravljen imajo tehnični pregled, kar naj bi pomenilo, da so varni. Vozniki niso povsem prepričani, da je res tako. Še posebej opozarjajo na bel avtobus z mariborsko registracijo. Imel naj bi kar 1,235.000 prevoženih kilometrov.

Bel avtobus z mariborsko registrsko tablico in številko 227 naj bi imel 1,235.000 prevoženih kilometrov, česar pa v Arrivi niso potrdili.
Foto: Alenka Penjak

Ko je družba Arriva v Istro pripeljala tri dodatne avtobuse, je to storila zaradi omejitev, ki veljajo ob vožnji skozi predore. Avtobusi s stojišči resda lahko vozijo tudi pod Markovcem, a največ 60 kilometrov na uro. Kot smo že poročali, so en avtobus najeli pri Arriva Štajerska, izdelali so ga leta 2010 in ima prevoženih 235.000 kilometrov. Drugi dve vozili sta prispeli iz Novega mesta: eno je staro dve leti, njegov števec kaže 50.000 kilometrov, drugo pa je staro 12 let in ima prevoženih približno 500.000 kilometrov.

Bel avtobus s skrivnostno statistiko

Čeprav odgovorni v Arrivi zatrjujejo, da so avtobusi varni, in poudarjajo, da je varnost potnikov na prvem mestu, Endre Mesaroš, eden od Arrivinih voznikov, opozarja, da je vsaj en od prispelih avtobusov prevozil veliko več kilometrov, kot navaja uradna statistika.

“Bel avtobus z mariborskimi registracijami in s številko 227, ki vozi na progi Koper-Izola-Piran, nima prevoženih zgolj 235.000 kilometrov, pač pa je doslej “oddelal” kar milijon in 235.000 kilometrov,” pravi Mesaroš.

Izvedeli smo, da ga je Arriva kupila decembra lani, izdelali so ga v Turčiji. Preden je prispel v Slovenijo, je vozil v eni od evropskih držav, prve “slovenske” kilometre pa je delal med Ptujem, Ormožem in Mariborom. Mesaroš je prepričan, da v sedmih letih, kolikor je star, ni prevozil samo 235.000 kilometrov in da je veliko bolj “utrujen”. Mesaroš kot voznik avtobusa na progi od Kopra do Pirana letno prevozi 130.000 kilometrov. In če bi verjeli kilometrom, ki jih ima “migrant” iz Maribora, bi moral večino svojega življenja preživeti v garaži. Kar pa ni prav verjetno.

Digitalni tahografi tudi lažejo

Glede na to, da je že pred tremi leti Arrivin avtobus, katerega števec je kazal skoraj milijon kilometrov, zgorel pod Semedelskimi razgledi, medtem ko je bil na testni vožnji in je obenem prevažal potnike, vozniki opozarjajo, da se lahko podobno zgodi tudi omenjenemu avtobusu s prevoženimi več kot milijon kilometri. In veliko huje bi bilo, če bi se takšna nesreča zgodila v predoru.

Zanimivo je, da Arriva ob našem povpraševanju zatrjuje, da “Mariborčan” nima prevoženih 1,235.000 kilometrov, pač pa zgolj 235.000. “Izpis iz digitalnega tahografa vedno prikaže točno število prevoženih kilometrov,” so nam odgovorili iz Arrive. Digitalni tahograf naj bi bilo nemogoče prevarati, vozniki, ki opozarjajo na to, da se številke ne ujemajo, pa se potemtakem motijo.

Le bežno poizvedovanje, ali drži, da števec pri doseženih milijon kilometrih svoje štetje nadaljuje pri ničli in ali lahko digitalni tahograf “skrije” prevoženih milijon kilometrov, prinese še več dvomov. Koprski policist, ki preiskuje prav takšne prevare, nam je, denimo, povedal, da zavajanja z digitalnimi tahografi niso nemogoča: “Pri avtobusih, ki jih uvažajo iz tujine, je pogosto nemogoče dokazati, koliko kilometrov so dejansko prevozili. Če kontrolni pregled tahografa ni bil opravljen v Sloveniji, je sestavljanje prave zgodbe vozila skorajda nemogoče.”

Nad 500.000 se začnejo pravi stroški

Rabljeni avtobusi so poceni, povedo poznavalci. Na spletni strani www.autoline.info ga je mogoče kupiti že za 25.000 evrov. Glede na to, da nam o mariborskem avtobusu ni uspelo izvedeti kaj več, nas je zanimalo, kakšne avtobuse vozijo pri drugem istrskem prevozniku, Avtobusnih prevozih Rižana. Martina Šav je pojasnila, kakšna je njihova politika poslovanja: “Ko avtobus doseže 500.000 kilometrov, ga zamenjamo z novim, izključno mercedesovim. Tako se srečujemo z manj okvarami in se torej izognemo večjim popravilom. Vozilo, ki ima prevoženih 500.000 kilometrov, je še zmeraj sodobno vozilo in dobro za vožnjo. Naša politika je pač takšna, Arrivine pa ne poznam in je niti ne spremljam.”

Ministrstvo za infrastrukturo, s katerim je Arriva podpisala pogodbo za medkrajevni promet, je zadovoljno. V koncesijski pogodbi, denimo, ni pogojev o starosti ali drugih značilnosti avtobusov. Le zakon o motornih vozilih našteva pogoje, katere mora izpolnjevati vozilo za prevoz potnikov. “Preverili smo dokumentacijo Arrivinih vozil in vsa imajo opravljen obvezen tehnični pregled. Prevoznik z internimi preventivnimi pregledi prav tako zagotavlja, da so vsa vozila tehnično brezhibna,” sporoča njihova služba za odnose z javnostjo.

ALENKA PENJAK

Vir: Primorske novice, torek, 28. marec 2017


Brez obresti za slabo banko bi ostalo več za delavce Stavbenika


Od stečaja koprskega Stavbenika so minila dobra štiri leta, nekdanji delavci pa si lahko šele zdaj obetajo prvo poplačilo prednostnih terjatev. Kako zajetno bo, je odvisno od DUTB. Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti je namreč DUTB pozval, naj se odreče izplačilu zamudnih obresti, da bi tako ostalo več denarja za nekdanje delavce, ali pa naj vsaj pristane na kasnejše plačilo.

Delavci Stavbenika ob stečaju podjetja pred petimi leti

Foto: Primožič/Fpa

Lani poleti je stečajni upravitelj Stavbenika uspel prodati nedokončan poslovno-stanovanjski kompleks v Izoli. Četudi je bil obremenjen s hipoteko, je prodaja razveselila nekdanje delavce. Vedeli so, da bo zaradi zajetne kupnine nekaj denarja končno ostalo tudi za njihovo poplačilo.

Po odštetju ločitvene terjatve Družbe za upravljanjje terjatev bank (DUTB), zamudnih terjatev zanjo in stroškov stečajnega postopka se je izkazalo, da bi za nekdanje zaposlene ostalo dobrega pol milijona evrov.

“Delavci imajo za 1,3 milijona evrov prednostnih terjatev. V tem primeru bi pomenilo, da bi jim lahko poplačali nekaj več kot 40 odstotkov teh terjatev,” pojasnjuje stečajni upravitelj Valter Stepan.

Sindikat pisal DUTB

A v sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti pri Obalni sindikalni organizaciji si želijo drugačnega razpleta. “DUTB smo pozvali, naj se odpove zamudnim obrestim; gre za približno 500.000 evrov, ki bi jih tako lahko namenili za prednostne terjatve delavcev. Če pa je to zanje nesprejemljivo, jih pozivamo, naj vsaj pristanejo na kasnejše izplačilo. Obresti bi dobili tedaj, ko bi tudi delavci dobili drugi del poplačila,” pojasnjuje sekretar tega sindikata Damjan Volf.

Kot pravi, so se za dopis DUTB odločili, ker nekdanji delavci Stavbenika po toliko letih brez poplačila težko čakajo na svoj denar. “Odgovor pričakujemo do konca meseca. Če bi se DUTB odpovedala zamudnim obrestim, bi delavci dobili nekaj več kot 80 odstotkov prednostnih terjatev,” pravi Volf.

Opozarja tudi, da so delavci, denimo Primorja, že dobili poplačane vse prednostne terjatve in tudi obresti, nekdanji delavci Stavbenika pa še niti centa.

Več kot štiri leta čakajo na denar

Stavbenik, ki je bil del skupine Primorja, sodi med hčerinske družbe, ki tako rekoč niso imele večjega premoženja. Stavba, v kateri je bila uprava, je bila last Primorja, vozila in gradbene stroje so najemali pri matični družbi v Ajdovščini. Ko je koprski gradbinec konec leta 2012, nekaj mesecev za materjo, šel v stečaj, je zaposlenim dolgoval eno plačo. A izkazalo se je, da bodo na denar dolgo čakali. Ob stečaju Stavbenika je brez službe ostalo nekaj več kot sto delavcev. “Nekateri so dobili službe v drugih gradbenih podjetjih, eni so se upokojili, drugi, ki pa niso našli druge zaposlitve, so v veliki socialni stiski,” še pravi Volf. 

SONJA RIBOLICA

Vir: Primorske novice, ponedeljek, 27. marec 2017





Luka Juri zlorabil službeno kartico


Na spodnji povezavi si lahko ogledate prispevek objavljen v informativni oddaji Dnevnik na TV SLO1 dne 20.3.2017





“Za večjo varnost zaposlenih in ne nadzor nad njimi”


V izolski občinski upravi naj bi začeli postavljati infrastrukturo za video nadzor. Zaposleni in pristojni sindikat naj o tem ne bi bili obveščeni, s čimer naj bi občina kršila zakonodajo. Zanimalo nas je, ali to drži in ali je ukrep povezan z namero o odpustitvi treh zaposlenih, o čemer je bilo govora ob sprejemanju proračuna pred tremi tedni.

V izolski občinski upravi, kjer nimajo varnostnika, bodo na hodnike namestili video kamere.
Foto: Mirjana Cerin

V Obalni sindikalni organizaciji KS 90 vedo za nameščanje video nadzora. Ob informacijah, ki so jih dobili od zaposlenih in ne vodstva občine, kot poudarjajo, pa se sprašujejo, “ali je delodajalec res preveril vse druge možnosti, da do video nadzora ne bi prišlo”. Generalni sekretar omenjenega sindikata Damjan Volf je prepričan, da bi se to dalo doseči z milejšimi ukrepi.

Pričakujejo pojasnilo o razlogih

Občinsko vodstvo poziva, naj jim v čim krajšem času pojasnijo razloge za uvedbo video nadzora. Ukrepa, ki po njihovih izkušnjah med zaposlene vnaša nemir in strah. Volf opozarja še, da se video nadzor skladno z zakonodajo lahko izvaja le v izjemnih primerih.

Kaj pravi zakon o varstvu osebnih podatkov?

Video nadzor se v uradnih službah izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali zaščito premoženja in za zagotavljanje nadzora vstopa v službene prostore in izstopa iz njih. Izvajanje takšnega nadzora znotraj delovnih prostorov pa je predvideno v izjemnih primerih, kadar tega ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, in za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti, vendar je video nadzor izven delovnega mesta, v garderobah, dvigalih in sanitarijah, prepovedan. Razlogi za video nadzor morajo biti zaposlenim predhodno pisno obrazloženi, potreben je tudi posvet s sindikatom.

Tudi v občinski upravi potrjujejo skorajšnjo uvedbo video nadzora. “Občina bo namestila takšen nadzor na hodnikih obeh občinskih stavb.” Toda za ukrep zagotavljajo, da nikakor ni povezan z nadzorom zaposlenih. “Prav nasprotno, nekateri zaposleni so tisti, ki si želijo večjega nadzora ob zunanjih obiskih v prostorih občine.”

 Foto: Mirjana Cerin


Zoper grožnje obiskovalcev

V občinski upravi torej zatrjujejo, da si video nadzora želijo nekateri zaposleni. Glede na to, da so se drugi obrnili na sindikat, lahko sklepamo, da imajo eni vendarle pomisleke nad takšnim ukrepom.

V občinski upravi kljub temu vztrajajo, da so razlogi izključno varnostni, ker na vhodu v obe občinski stavbi ni varnostne službe oziroma vratarja, kot ga imajo v sosednjih občinskih upravah (v Izoli so ga imeli v obdobju prejšnjega župana Tomislava Klokočovnika). “V preteklosti smo se, žal, srečevali z različnimi oblikami neprimernega vedenja posameznih obiskovalcev; od groženj do kričanja in drugih oblik nestrpnosti.”

Na vprašanji, ali bodo posnetke video nadzora hranili ali ne in kdo jih bo pregledoval, pa skopo odgovarjajo, da bodo ravnali “skladno z zakonodajo in drugimi predpisi”. Z video nadzorom namreč še niso začeli, čeprav so ga predvideli v proračunu za letošnje leto. Za namestitev takšnega nadzora naj bi se odločili kmalu po streljanju v izolski bolnišnici lani poleti.

MIRJANA CERIN


Vir: Primorske novice, ponedeljek, 20. marec 2017




Popovič prisluhnil zaposlenim v Pokrajinskem muzeju


Včeraj so se zaposleni v Pokrajinskem muzeju Koper, ki so pred kratkim opozorili na to, da so nezadovoljni z delom direktorja Luke Jurija, končno srečali ne samo s člani sveta zavoda muzeja, ampak tudi s predstavnikom ustanovitelja, koprskim županom Borisom Popovičem.

Župan Boris Popovič je zaposlenim v Pokrajinskem muzeju obljubil, da se bo kmalu pogovoril z direktorjem Luko Jurijem. 
Foto: Andraž Gombač

Boris Popovič je, kot nam je povedal Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije KS 90, prisluhnil težavam zaposlenih in jim obljubil, da se bo kmalu pogovoril z direktorjem Luko Jurijem. Novo srečanje naj bi bilo čez približno mesec dni, ko naj bi ugotovili, ali so se razmere v muzeju izboljšale. Jutri pa v Koper prihaja delegacija z ministrstva za kulturo, kamor so zaposleni prav tako poslali svoj seznam očitkov čez delo Jurija. Na sestanku se bodo srečali predstavniki občine, direktor in predstavniki zaposlenih. 

Vir: Primorske novice, sreda, 15. marec 2017



Odpuščeni delavci tožijo tudi Kobilarno Lipica


Osem nekdanjih delavcev družbe Lipica turizem, ki so ob stečaju družbe 16. decembra dobili odpovedi, tožijo tako Lipico turizem kot Kobilarno Lipica. Na delovnem sodišču bodo poskušali dokazati, da bi morala Kobilarna Lipica hkrati z dejavnostjo prevzeti tudi delavce, ki so jo opravljali.

Delavke družbe Lipica turizem so tako prejele odpovedi pogodb o zaposlitvi. Foto: Marica Uršič Zupan

Dve sobarici, dve čistilki, natakarica, vrtnarka in vodja vzdrževanja golf igrišča tožijo družbo Lipico turizem v stečaju in javni zavod Kobilarna Lipica zaradi domnevno nezakonitih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so jih prejeli 16. decembra lani.

Kobilarna prevzela delo, delavcev pa ne

Izročila jim jih je Manca Vuk Osenar, stečajna upraviteljica družbe Lipica turizem gostinstvo in storitve, d.o.o., saj je ugotovila, da v družbi ni pogojev za opravljanje dejavnosti: najemna pogodba za restavracijo in hotel je bila odpovedana, storitve servisiranja hotelskih in restavracijskih gostov je prevzela Kobilarna Lipica. Ostali pa so ji delavci.

Na eni strani odpuščeni, na drugi (zgolj začasne) zaposlitve

Od 35 nekdanjih zaposlenih v družbi Lipica turizem jih je manj kot polovica sprejela novo službo (za isto delo, a večinoma s slabšimi pogoji) v Kobilarni Lipica. Tudi zato državni javni zavod že od novembra praktično brez predaha išče delavce za dela, ki so jih pred stečajem opravljali zaposleni v Lipici turizmu. Tako je trenutno odprt razpis za enega kuharja in tri natakarje, vsi pa bodo dobili zaposlitev samo za določen čas, do 31. oktobra. Poleg tega išče še konjarja (za določen čas do konca leta) in vzdrževalca (do konca oktobra).

Že teden dni prej, 8. decembra, je namreč koprsko sodišče na predlog tedanjega direktorja družbe Lipica turizem Darka Ravnikarja uvedlo stečaj. Ker je predlog za stečaj dala družba sama, sodišče niti ni preverjalo razlogov zanj.

Leta 2007 prenos, leta 2017 ne

Tako so 16. decembra delavke družbe Lipica turizem prejele odpovedi pogodb o zaposlitvi, potem ko je Kobilarna Lipica prevzela njihovo delo, njih pa ne.
Foto: Marica Uršič Zupan

Ravnikar je sicer sledil navodilom ministrstva za gospodarstvo, na čigar pobudo je parlament lani spremenil Zakon o Kobilarni Lipica tako, da je ta prevzela še opravljanje gostinskih in turističnih storitev, ki jih je dotlej opravljala družba Lipica turizem. Slednjo je država ustanovila leta 2007 prav z razlogom, da je nanjo prenesla opravljanje gostinskih in turističnih storitev iz kobilarne. Tedaj je na družbo poleg dejavnosti prenesla tudi zaposlene.

Zdaj so zaposleni pričakovali enak postopek - da bo Kobilarna Lipica hkrati z dejavnostjo prevzela tudi zaposlene.

Pa se to ni zgodilo, čeprav je Kobilarno k temu pozvala tudi stečajna upraviteljica Lipice turizma Vuk Osenarjeva. Kobilarna je decembra prevzela vso dejavnost in prostore, v kateri jo je opravljala Lipica turizem, ne pa zaposlenih.

Presojalo bo delovno sodišče

Zato osmerica zaposlenih zdaj toži tako družbo Lipica turizem v stečaju kot tudi Kobilarno Lipica. Prvo zato, ker je jim je odpovedala delovna razmerja, drugo pa, ker “se tožnikove pogodbe štejejo za obstoječe tudi napram drugotožene stranke kot prevzemnika,” je v obrazložitvi tožbe zapisala odvetnica zaposlenih Brankica Savič.

Delovno sodišče v Kopru je za jutri najprej sklicalo poravnalni narok. Sodnica Dragica Umek je nanj povabila obe toženi stranki, Lipico turizem v stečaju in Kobilarno Lipica, javni zavod v državni lasti.

Če poravnava z odpuščenimi delavci ne bo uspela, bo že jutri sledila glavna obravnava.

Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90, ki zastopa odpuščene delavce, je glede izida tožbe optimističen.

MARICA URŠIČ ZUPAN

Vir: Primorske novice, sreda, 15. marec 2017




SINDIKALISTI NA UDARU!


Dne 28.2.2017 je bil v oddaji Preverjeno! na Kanalu A objavljen prispevek na temo položaja sindikalnih zaupnikov v podjetjih in pritiskov, ki se nad njimi izvajajo s strani delodajalcev.

Izjavo je v prispevku podal tudi Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 in pa članica Obalne sindikalne organizacije - KS 90, sindikalna zaupnica v podjetju Habit d.o.o., ga. Vera Bobič, ki je opisala svoj primer.

Prispevek si lahko ogledate na spodnji povezavi:





Novinarska konferenca o dogajanju v javnem zavodu Pokrajinski muzej Koper

 
Na spodnji povezavi si lahko ogledate prispevek objavljen v informativni oddaji Slovenska kronika na TV SLO1 dne 2.3.2017 (od 4:46 minute naprej):




Budnica za koprsko občino in svet zavoda Pokrajinskega muzeja


Zaposleni v Pokrajinskem muzeju ne zahtevajo, da Luka Juri odstopi z mesta direktorja Pokrajinskega muzeja Koper, želijo pa, da jim člani sveta zavoda te javne institucije končno prisluhnejo. Medtem Luka Juri njihove navedbe označuje kot lažnive.

Zaposleni v Pokrajinskem muzeju ne zahtevajo, da Luka Juri odstopi z mesta direktorja Pokrajinskega muzeja Koper, želijo pa, da jim člani sveta zavoda te javne institucije končno prisluhnejo. 
Foto: Andraž Gombač

Nekateri delavci Pokrajinskega muzeja Koper so danes v prostorih Obalne sindikalne organizacije sklicali tiskovno konferenco, na kateri so skušali pojasniti okoliščine, zaradi katerih direktor muzeja Luka Juri ne uživa več njihovega zaupanja. Ne le, da so se na enem od medijskih portalov pojavile navedbe o domnevno visokih plačah kustosov in izogibanju nalog, ki jim jih je direktor dodelil, temveč so tudi zaskrbljeni, ker na že dogovorjen sestanek z zaposlenimi ni prišel niti en član sveta zavoda.

Spregovorili so Peter Majcen, predsednik Obalne sindikalne organizacije KS 90, njen generalni sekretar Damjan Volf in predstavnica zaposlenih, kustosinja in sindikalna zaupnica v muzeju Tina Novak Pucer. Spomnimo, da so pred dvema tednoma zaposleni koprski občini in kulturnemu ministrstvu poslali izjavo, katero je od 20 zaposlenih podpisalo njih 14.

Damjan Volf in Tina Novak Pucer pozivata člane sveta zavoda Pokrajinskega muzeja Koper, naj se soočijo z zaposlenimi in kot nadzorniki opravijo svoje delo. 
Foto: Alenka Penjak

Skoraj odkupili zbirko Zmaga Jelinčiča

Zaposleni so poudarili, da Luka Juri “zasleduje komercialne načine upravljanja zavoda in vztraja pri lastnih odločitvah, tudi ko te nimajo podpore strokovnih delavcev”. Zato je ogrožena muzejska dejavnost in tudi strokovno delo, pravi Peter Majcen.

Tina Novak Pucer je povedala, da Juri samovoljno posega v predloge programa dela, zaposlenih pa niti ne seznani s končno vsebino projektov, ki jih nato prijavi ministrstvu za kulturo: “Moteče je, da direktor klesti projekte, za katere je že bil odobren denar, pa čeprav bi moral biti namensko pridobljeni denar tudi namensko porabljen.”

Direktorjeva samovolja naj bi se pokazala, ko je želel odkupiti na 1,5 milijona evrov ocenjeno zbirko Zmaga Jelinčiča, za kar pa ni dobil soglasja sveta zavoda. “Bil je zelo jezen, dotedanjo kustosinjo je degradiral in ji odvzel vodenje zbirke,” pravi Tina Novak Pucer. Ko je hotel Juri leta 2013 eno od pisarn dati v najem prijatelju in njegovemu podjetju, ki bi v zameno skrbelo za medijsko oglaševanje muzeja, je v zgodbo posegel koprski župan Boris Popovič - z oddajanjem enega od prostorov, pa čeprav brezplačnim, se ni strinjal, pravi Pucerjeva.

Zbrani so danes povedali še kakšno informacijo več: ko je Juri prijavil projekt Carpaccio 500, je strokovnega delavca Edvilija Gardino navedel kot nosilca projekta, čeprav ta projekta ni želel prevzeti. Kustos, ki je domala starosta med zaposlenimi, je povedal, da projekt, ki je bil izpeljan, ni upošteval vsebinskega predloga razstave, predvideno dostojno vsebinsko predstavitev Carpacciove hiše pa je zamenjala “improvizirana razstava in realizirana cenena wikišpekulacija”.

Juri razmišlja o ukrepih zoper zaposlene

Opozorili so tudi na izgubo muzejske galerije, “kar je usoden dogodek v razvoju Pokrajinskega muzeja”, ki naj bi jo Juri prodal Univerzi na Primorskem, vendar je direktor danes na to vprašanje odgovoril in povedal, da je galerijo brez njegove vednosti galerijo prodala koprska občina.

Luka Juri je danes očitke sodelavcev označil kot lažnive in poudaril, da sta nezadovoljna samo dva, morda trije delavci, kateri naj ne bi slabo opravljali svoje delo. “Na takšen način blatijo muzej in sami sebe,” je dodal. V primeru projekta Carpaccio 500 bi Grdina glede na program dela moral izpeljati projekt, vendar ga ni, ker se je sam tako odločil, nikakor pa po Jurijevih besedah ne drži, da bi zlorabil njegovo ime. Javnost je, kot je dejal, začutila projekt, tudi stroka je bila zadovoljna z izvedbo. “Verjetno se bomo morali pogovoriti tudi o tem, ali zaposleni opravljajo dela, ki jih morajo po pogodbi. In če bomo ugotovili, da jih ne, bomo morali ustrezno ukrepati,” je še napovedal. Sestanek, na katerem naj bi se delavci sestali s člani sveta zavoda, je prestavljen na sredino tega meseca. 

ALENKA PENJAK

Vir: Primorske novice, četrtek, 2. marec 2017



Nekdanji delavci Primorja dočakali 2,7 milijona evrov poplačila


V več medijih je 1.3.2017 bila objavljena dobra novica o poplačilu nekdanjih delavcev Primorja. Nekaj povezav do prispevkov objavljamo v nadaljevanju:




V zvezi s tem je bil generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90  Damjan Volf dne 1.3.2017 tudi gost v studiu v informativnem programu Primorska kronika, na sporedu TV Koper.

Pogovor med voditeljico in generalnim sekretarjem Obalne sindikalne organizacije - KS 90 si lahko ogledate na spodnji povezavi (od 3:20 minute dalje):





V izolski občinski upravi tri odpovedi zaradi “poslovnih razlogov”


Izolska občinska uprava daje kruh 68 zaposlenim, v kratkem naj bi ga trem manj, čeprav so letos za njeno delovanje predvideli 42.257 evrov več kot lani, torej 1,97 milijona evrov. 

Foto: Adriana Buzleta


V izolski občinski upravi naj bi letos odpustili tri od 68 zaposlenih - po neuradnih podatkih sta dva iz službe za razvoj turizma, podjetništva in mednarodno sodelovanje ter eden iz službe za administrativno tehnično podporo, vsi trije so zaposleni že vrsto let. V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 pa opozarjajo, da so enemu že izročili odpoved.

Takšne prakse doslej ni bilo. Vodstvo občine navaja poslovne razloge, češ da si ves čas prizadeva za “racionalizacijo in učinkovitost pri poslovanju”. Informacije, da naj bi bila med tremi uslužbenci mati samohranilka, ne komentirajo. Direktor občinske uprave Marko Unterlechner pa odločno zanika, da bi šlo za osebne razloge, in omenja“optimizacijo dela, da bi se ognili podvajanju”.

Da naj bi občinska uprava ob koncu leta štela 65 zaposlenih, so zapisali v predlog kadrovskega načrta za letošnje in prihodnje leto, ki je bil sestavni del prejšnji teden sprejetega proračuna, kadrovski načrt pa lahko župan Igor Kolenc sprejme do 23. aprila. Ali so manjšemu številu zaposlenih prilagodili odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ne vemo, toda občinski svet ga še ni potrdil.

V izolski občinski upravi je 68 zaposlenih:

> 63 jih je za nedoločen čas,

> dva sta funkcionarja: poklicni župan Kolenc in podžupan Gregor Perič,

> dve sta zaposleni v županovem kabinetu in vezani na njegov mandat.


Se z odpuščanjem mudi?

Pa vendar generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije Damjan Volf pravi, da je ena uslužbenka že dobila odpoved.

 
Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90: “Ena uslužbenka izolske občinske uprave je že dobila odpoved.”

Foto: Zdravko Primožič/Fpa


“Ker je v letošnjem proračunu predvidena porast odhodkov za 37 odstotkov, se nam zdi nerazumljivo, da bi v občinski upravi varčevali pri masi plač. Preseneča nas tudi, da si tako intenzivno prizadevajo zmanjšati stroške dela brez jasnega zavedanja o posledicah. Občinske svetnike pozivamo, naj bolj odgovorno opravljajo svojo dolžnost, saj se sprašujemo, ali so res lahko sprejeli proračun s predlogom kadrovskega načrta, o katerem bi morali za mnenje pobarati tudi nas in morebitne druge sindikate. V proračunu so namreč natančno razdelani stroški dela, ki temeljijo prav na predlaganem kadrovskem načrtu,” meni Volf.

Drugod skromnejše uprave

V občinah, ki jih lahko primerjamo z izolsko po površini (29 kvadratnih kilometrov) ali prebivalstvu (15.919 občanov), imajo skromnejše uprave. V piranski, ki ima 47 kvadratnih kilometrov in 17.449 občanov, imajo 60 zaposlenih, vendar v to številko ni zajet medobčinski inšpektorat in redarstvo za piransko in ankaransko občino s skupaj 13 zaposlenimi. Vsega 39 zaposlenih pa ima ajdovska občina, ki se razprostira na kar 245 kvadratnih kilometrov površin in ima več kot 19.000 prebivalcev. Ajdovska, idrijska in tolminska občina imajo skupaj približno 84 uslužbencev, kot jih ima mestna občina Nova Gorica.

Tudi dva od omenjenih treh uslužbencev, ki pa ne želita biti imenovana, menita, da bodo odgovornost za ukinitev delovnih mest in posledično nove brezposelne nosili svetniki, ko bodo na eni prihodnjih sej potrjevali osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. “Žalosti nas, da ukinjajo tista mesta, ki skrbijo za prihodke proračuna, zaposleni pa občini ne predstavljajo pravih stroškov, saj lahko dobijo denar za delo na projektih v celoti povrnjen iz EU. Ponosni smo, da smo v kratkem času sklenili tri mednarodne projekte in od ministrstva dobili potrditev, da smo delali zelo dobro,” dodajata.


69 jih je bilo zadnja leta, pred tem 77

V občinski upravi je zdaj 68 zaposlenih, ker niso šteli uslužbenke na porodniškem dopustu. 69 jih je bilo tudi v Kolenčevem prejšnjem mandatu, ko je nastopil funkcijo, pa jih je bilo 77. Župan je vseskozi poudarjal, da si upravo prizadeva racionalizirati ter jo narediti učinkovitejšo in občanom prijaznejšo, vendar jo je pred leti zmanjšal tako, da je nekaj zaposlenih predal Komunali.

Nekaj več kot 60 zaposlenih je bilo v času županje Brede Pečan, ki meni, da odpuščanje ni pravi način nižanja stroškov občine. “Zaposlenim je treba poiskati takšno delo, da ga bodo opravljali v največjo korist občine in osebno zadovoljstvo.” Izolska opozicija pa opozarja, da izguba službe grozi zgolj Izolanom, čeprav je med zaposlenimi, predvsem na vodstvenih položajih, vse več drugih občanov.

MIRJANA CERIN


Vir: Primorske novice, sreda, 1. marec 2017



Zaposleni kričijo “na pomoč”


Na današnjem zboru delavcev bodo zaposleni v Pokrajinskem muzeju Koper z direktorjem Luko Jurijem iskali skupen jezik.

Foto: Andraž Gombač

“To je krik obupanih na pomoč,” pravi Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS 90. Izvedeli smo namreč, da se je proti direktorju Luki Juriju združil celoten kolektiv Pokrajinskega muzeja Koper in ne zgolj nezadovoljna manjšinska skupina, kot smo pisali v soboto. Očitajo mu marsikaj, tudi zlorabo službene bančne kartice.

Pod izjavo, ki so jo zaposleni poslali tako svojemu ustanovitelju, Mestni občini Koper, kot direktoratu za kulturo na ministrstvu za kulturo, se je podpisal celoten kolektiv. “Delavce je združilo poseganje v strokovno delo. Z izjavo so zaposleni želeli opozoriti svet zavoda, ki je nadzorni organ, na to, kar se dogaja,” razloge za redko videno delavsko slogo pojasnjuje sindikalist Damjan Volf.

V Pokrajinskem muzeju Koper je zaposlenih 16 ljudi (tudi štirje javni delavci in ena oseba za eno uro na teden), pod izjavo pa se je podpisalo 14 ljudi - manjkata podpis direktorja Luke Jurija in delavke, ki je bila odsotna zaradi bolniške.

V Pravilniku o uporabi službenih kartic, ki velja v Pokrajinskem muzeju Koper, so službene kartice namenjene za plačilo upravičenih stroškov na službenih poteh ter rezervacij prenočišč in letalskih vozovnic, za gostinske storitve, ki jih krije javni zavod, nakup blaga in storitev za potrebe javnega zavoda, spletne nakupe za potrebe javnega zavoda, dvig gotovine doma in v tujini za potrebe javnega zavoda ter druge upravičene stroške javnega zavoda, ki jih ni mogoče izvesti drugače.

Manj denarja za strokovne razstave

Da res gre za krik obupanih na pomoč Damjanu Volfu pritrjuje tudi sindikalna zaupnica Tina Novak Pucer, ki je pred leti tudi sama vodila muzej, vendar odločno zanika govorice, da se za očitki skriva želja po ponovnem mandatu. Sedanjemu direktorju Luki Juriju petletni mandat namreč poteče septembra letos, razpis naj bi izšel že spomladi.

“Direktor posega v naše strokovno delo. Še nikoli prej se to ni dogajalo. Na podlagi letnega plana dela nam, denimo, kulturno ministrstvo odobri določeno vsoto denarja, ki jo moramo tudi namensko porabiti. No, dogaja se, da direktor posega v že odobrene finančne konstrukcije razstav in denar, namenjen razstavi, zmanjša tudi za 70 odstotkov. S tem navsezadnje ruši dobro ime nosilca razstave,” je Tina Novak Pucer izpostavila ob začetku pogovora za Primorske novice.

Zaposlenim se zdi pretirano, da iz denarja, namenjenega uresničevanju programa, plačujejo najemnino za hišo Carpaccio, kjer gostuje digitalna zbirka nekaterih slik Vittoreja Carpaccia. Ta je, kot smo že poročali, v lasti Grafista. Med septembrom in decembrom leta 2016 so za najemnino plačevali 2500 evrov mesečno, v tem letu pa bodo za najem dali 12.000 evrov.

Samo 50 evrov, a načela so načela

Moteč je tudi način, kako je Luka Juri kupil drug službeni avto: rabljenega citroen berlinga je zamenjal za VW passata, to pa je storil brez odobritve sveta zavoda, ki je nakup potrdil šele naknadno. “Službeni avtomobil lahko uporabljamo vsi zaposleni, seveda v službene namene. Berlingo je bil zaradi svoje prostornosti bolj uporaben za naše potrebe. Zagotovo pa bi pred nakupom direktor potreboval soglasje sveta zavoda,” pojasnjuje Tina Novak Pucer.

Zaposlene je zmotila tudi zloraba službene kreditne in plačilne kartice. V letu 2014 je moral Luka Juri sam poravnati dva manjša zneska, vredna skupaj 50 evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe službene kartice pa je lani na Policijsko upravo Koper zoper njega romala tudi anonimna prijava.

Delavci občini želijo pojasniti dogajanje

Iz koprske občine, soustanoviteljice Pokrajinskega muzeja, nam odgovorov na vprašanja glede dogajanja v muzeju včeraj ni uspelo dobiti, obljubili pa so, da jih bodo poslali danes. “Želimo, da koprska občina omogoči delavcem opravljanje del in nalog v skladu s pogodbo o zaposlitvi in skladno s poslanstvom,” razloge, zakaj so delavci pisali občini, pojasni Damjan Volf.

Delavci zatrjujejo, da na zadnji seji sveta, ki je bila konec januarja, niso imeli možnosti, da bi članom sveta zavoda pojasnili svoje težave, zato so jih minuli četrtek povabili na sestanek. Delavci svoje priložnosti znova niso dobili, saj na sestanek ni prišel nihče od članov sveta.

Direktor danes z delavci za skupno mizo

Na današnjem zboru delavcev bodo zaposleni z Luko Jurijem znova iskali skupen jezik. Je pa Juri včeraj za naš časnik pojasnil očitane mu nepravilnosti.

“Avtomobil smo potrebovali prej in vedel sem, da se svet zavoda z nakupom strinja, saj je bil ta predviden tudi v letnem planu. Oškodovanje službene kartice se je zgodilo po pomoti, na kar sem sam opozoril in znesek tudi takoj poravnal,” zatrjuje Luka Juri. Zmanjšanje denarja za razstave je bilo nujno, saj jim ministrstvo za kulturo ni zagotovilo dovolj denarja za plače. Ker niti Juri niti sindikat nista bila naklonjena odpuščanju delavcev, so tudi predstavniki delavcev v svetu zavoda potrdili prerazporejanje denarja, pravi direktor.

Za konec pa izpostavi, da so lani po dolgih letih uspeli pridobiti nove prostore za muzejske depoje, in sicer 80 kvadratnih metrov v stavbi na Škofijah.

ALENKA PENJAK

Vir: Primorske novice, torek, 21. februar 2017



Nekdanjim delavcem Primorja tudi zamudne obresti, v hčerinskih družbah dobivajo drobiž


Stečajni upravitelj Primorja bo nekdanjim zaposlenim razdelil 2,7 milijona evrov zakonitih zamudnih obresti na njihove terjatve. Zaposleni v Primorjevih hčerinskih družbah lahko o čem takem le sanjajo. Okoli sto zaposlenih v koprskem Stavbeniku iz stečajne mase ni dobilo še niti evra.

Zaposleni v Primorju bodo iz stečajne mase dobili poplačane tudi zamudne obresti na svoje terjatve. Podobno se je zgodilo tudi v primeru Kraškega zidarja, vsekakor pa so takšni izidi redki. (Foto: Luka Cjuha)

Potem ko je stečajni upravitelj Primorja Rudolf Hramec nekdanjim zaposlenim že izplačal prednostne terjatve, zdaj upa, da bi jim lahko februarja na račune nakazal dodatnih 2,7 milijona evrov zakonitih zamudnih obresti. Takšen scenarij je v slovenskih stečajnih postopkih redek, saj stečajni upravitelji nekdanjim zaposlenim največkrat ne zmorejo poplačati niti vseh prednostnih terjatev. Za dokaz ni treba daleč od Primorja. Zaposleni v koprskem Stavbeniku, hčerinski družbi Primorja, namreč po dobrih štirih letih iz stečajne mase še niso dobili niti evra poplačila.

Dobra prodaja nepremičnin

Hramec je lani za 18 milijonov evrov unovčil delež v Cestnem podjetju Gorica. Glavnino so sicer pobrali ločitveni upniki, sedem milijonov kupnine pa je vendarle prišlo tudi v splošno stečajno maso. V pozitivno smer so se začele obračati tudi razmere na nepremičninskem trgu. »Ugotavljamo, da se precej uspešno prodajajo stanovanja in apartmaji, zelo pozitivni premiki so tudi pri poslovnih nepremičninah,« pojasnjuje Hramec. Uspelo mu je prodati tudi zadnje parcele v poslovni coni Risnik pri Divači. Tik pred dražbo ali v pripravi ima pakete zemljišč, poslovnih prostorov in drugih nepremičnin v izhodiščni vrednosti 8,7 milijona evrov. Ena večjih nepremičnin, ki še ostaja naprodaj, je obrat armiranobetonskih konstrukcij (ABK) v Ajdovščini, ocenjen na slabih 7,5 milijona evrov. Trenutno ga oddaja v najem, vsaj še enkrat ga bo skušal prodati v celoti, ob neugodnem izidu pa razmišlja o parcelaciji in prodaji po delih.

Kljub dobri prodaji Hramec še ne razmišlja o zaključku stečaja. »Še vedno imamo precej premoženja, ki ga je treba prodati,« pojasnjuje. Stečaj Primorja je doslej stal 11 milijonov evrov. Malo ali veliko? »Zavedati se moramo, da so ob veliki stečajni masi s številnimi nepremičninami tudi veliki stroški s plačevanjem zemljiškega nadomestila, stroški elektrike, stroški upravnikov… Imeli smo tudi veliko stroškov z dokončevanjem poslov. Čisti stečajni stroški so v primerjavi s tem nizki,« zagotavlja.

Izigrani delavci

Upnike in nekdanje zaposlene Primorja rešuje premoženje nekdanjega gradbinca. Veliko slabše pa se godi hčerinskim družbam Primorja, ki so imele večino strojev in opreme ter prostorov zgolj v najemu od Primorja. Kratko pri tem so potegnili zaposleni. »Ko so jih premeščali v hčerinske družbe, so jim celo v pogodbo zapisali, da bodo v primeru stečaja teh družb prišli nazaj v Primorje. Nato pa se je zgodilo, da so Primorje poslali v stečaj dan prej ali pa isti dan par ur prej kot hčerinske družbe in delavci so izgubili vse te pravice,« izigravanje pojasnjuje njihov takratni sindikalni predstavnik Damjan Volf. Nekdanji delavci Primorja Inštalacije niso in tudi nikoli ne bodo v celoti poplačani, zaposleni v Primorju Avtoservis so doslej skupaj dobili poplačanih le 15 odstotkov ali vsega 25.000 evrov prednostnih terjatev, okrog 100 zaposlenih v nekdanjem koprskem Stavbeniku pa po 50 mesecih stečajnega postopka ni dobilo še niti evra.

Stečajnemu upravitelju Stavbenika je sicer po štirih letih uspelo prodati poslovno-stanovanjski objekt Oktobrska v Izoli, edino vrednejše in ne v celoti obremenjeno premoženje, s katerim bi lahko poplačal delavce. Zanj mu je uspelo iztržiti 3,2 milijona evrov, celo več, kot je sprva pričakoval. Polovico tega bo pobrala Družba za upravljanje terjatev bank. Predstavnik nekdanjih zaposlenih Volf pa poziva slabo banko, naj zamiži na eno oko in naj ne zahteva takoj še poplačila zakonitih zamudnih obresti. »S tem denarjem bi lahko poplačali delavce,« pravi Volf in opozarja, da gre večinoma za starejše in socialno ogrožene delavce. Stečajni upravitelj Valter Stepan predlog razdelitve še pripravlja. Ali bo lahko poplačal vse terjatve do zaposlenih, bo znano v prihodnjih tednih.

Nataša Bucik Ozebek

Vir: Dnevnik, 18. februar 2017



Uporniki v Pokrajinskem muzeju


Medtem ko se nekateri zaposleni pritožujejo nad delom Luke Jurija, ta navaja rezultate, s katerimi jim bo uspelo tudi na dolgi rok ohraniti delovna mesta.
Foto: Zdravko Primožič/Fpa

Z načinom dela Luke Jurija, direktorja Pokrajinskega muzeja Koper, nekateri zaposleni niso več zadovoljni. Oba predstavnika delavcev v svetu tega javnega zavoda sta odstopila, “uporniki” pa so zaščito poiskali tudi v okrilju Obalne sindikalne organizacije KS 90.

Predstavniki zaposlenih, katerih je v Pokrajinskem muzeju Koper približno 20, so Damjanu Volfu, generalnemu sekretarju Obalne sindikalne organizacije, našteli različne razloge, zakaj potrebujejo zaščito sindikata.

Kritični so do odnosa Luke Jurija do zaposlenih ter navajajo prikrito zastraševanje in grožnje z odpuščanjem. Nadaljuje s tem, da Juri onemogoča izvedbo programa dela, posega v strokovno delo in avtonomnost na strokovnem področju, degradira strokovne delavce in omalovažuje posamezna muzejska področja.

Volf nam je še povedal, da Juriju očitajo tudi neodgovorno, malomarno in škodljivo ravnanje s kulturno dediščino, pri čemer navajajo izgubo muzejske galerije in depojskih prostorov. Jezi jih, ker je dovolil deponiranje gradiva v domnevno neustreznem prostoru v središču mesta, čemur so strokovni delavci nasprotovali. Malomaren naj bi bil tudi, ko o vdoru hekerjev v muzejski strežnik ni takoj obvestil policije, pač pa je to storil čez leto dni.

Zdaj že nekdanja predstavnika delavcev v svetu zavoda navajata še negospodarno ravnanje z javnim denarjem in zlorabo položaja: Luka Juri naj bi zapostavljal primarno dejavnost muzeja na račun sekundarne dejavnosti. Za konec pa so obalnemu sindikatu zaupali, da naj bi Juri zlorabljal delovnopravno zakonodajo, pogodbe o zaposlitvah in neprimerno organiziral delo.

Luka Juri je v izjavi za Primorskenovice njihove navedbe zavrnil kot neresnične. Med rezultati, s katerimi se ponašajo, navaja, da so lani dosegli rekordno prodajo vstopnic in rekorden obisk. Izpeljali so projekt Carpaccio 500 in oživili hišo Carpaccio: “To je zasluga celotne ekipe, vključno s skupino, ki izraža to nezadovoljstvo. Res pa je, da smo v teh letih povečali tempo dela. Moja naloga je, da skušam obremenjenost nekaterih razumeti, vendar je tudi njihova naloga, da razumejo, da bomo samo z delom dosegli rezultate.”

Ko pojasni hekerski napad, pove, da se je ta zgodil marca 2015. Hekerji so v sistem vnesli računalniški virus, leto dni pa so se računalničarji borili, da najdejo “zdravilo”. “Bali smo se, da bi nam policija ob prijavi zaradi potreb preiskave zaplenila računalniški server, ki je za nas vitalen,” razloge za čakanje navede Juri. Hekerji so jih tudi finančno izsiljevali v zameno za “ukradene” informacije, vendar jim zahtevane odkupnine niso hoteli plačati.

O sekundarni dejavnosti, s katero so v muzej privabili nove obiskovalce, pojasni: “Če imamo dobro vsebino, jo moramo tudi zaviti v ličen paket in jo na takšen način tržiti,” še doda. Glede ustrahovanja in groženj z odpuščanjem pa poudari, da bi kot takšno lahko vzeli le eno njegovo izjavo: “Nekoč sem izjavil, da če ne bomo sami skrbeli za lastno rast, so lahko ogrožena tudi naša delovna mesta.” Povejmo še to, da Luki Juriju letos septembra poteče petletni direktorski mandat.

ALENKA PENJAK

Vir: Primorske novice, petek, 17. februar 2017



POŠTA SLOVENIJE - Nevzdržne delovne razmere

V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 smo zgroženi nad ukrepi delodajalca Pošta Slovenije d.o.o., ki naj bi z ukrepi, ki jih je uvedel, zasledoval cilj razbremenitve delavcev, pri čemer pa se v praksi dogaja ravno obratno - poštne delavci so še bolj obremenjeni, njihovi pogoji dela pa se dodatno poslabšujejo. 

Opisano je razvidno iz izjav zaposlenih:





Zato v Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 odločno nasprotujemo novim ukrepom vodstva, ki vodijo v dodatno povečevanje delovnih obremenitev delavcev Pošte Slovenije, saj so bili delavci (zlasti pismonoše in dostavljalci) tudi pred uvedbo novih ukrepov, zaradi težkih pogojev dela preobremenjeni in iztrošeni. Iz tega razloga podajamo popolno podporo sindikatom, ki se borijo za ustreznejše delovne razmere in primerno plačilo zaposlenih.




Poštarjem je prekipelo

Fotografija je simbolična. Foto: Leo Caharija

Poštarji so te dni znova opozorili na njihovo premajhno število, ki se še bolj kritično kaže v času večjega števila sezonskih obolenj. V poštnih sindikatih so se odločili pozvati svoje sodelavce, da prekinejo z delom preko osemurnega delovnega časa, vodstvo Pošte Slovenije pa napoveduje, da se bodo zadeve že prihodnji teden umirile.

Kot je zjutraj povedal vodja poštnega sindikata v okviru Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Saša Gržinić, morajo nekateri poštarji delati od petih zjutraj do osmih zvečer, še posebej zdaj, ko je precej bolniških dopustov zaradi viroz in padcev. Zaradi nizkega plačila in napornega delovnega ritma mnogi poštarji po njegovih besedah odhajajo, zato je bil zadnji čas, da so ukrepali.

"Delavce smo pozvali, da poskrbijo za svoje zdravje in varnost, saj delodajalec tega ne počne. Že maja sem takšno ravnanje prijavil na inšpektoratu, saj se nimamo več na koga obrniti v tej državi, pa tudi od tam doslej nismo dobili odgovora," je dejal Gržinić, ki je prejel informacije, da se je pozivu pridružilo precej pošt iz vse Slovenije.

Pozneje je omenjeni sindikalist sporočil, da je dobil klic generalnega direktorja Pošte Slovenije Borisa Novaka, ki je sicer na službeni poti v Moskvi. Ta si bo v torek vzel čas za pogovor in skupno iskanje rešitev, kar je bil tudi njihov namen. Tudi zato so se za zdaj odločili zamrzniti nekakšno "belo stavko", a če ne bo dogovora, bodo s predpisanim obsegom dela nadaljevali že od srede naprej.

Slabi pogoji dela in slabe plače

Nezadovoljstvu poštarjev so se tokrat pridružili vsi sindikati. Kot je pojasnil predstavnik Sindikata delavcev prometa in zvez pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Miloš Radić, na težave opozarjajo že dve leti in več. Težava je v pomanjkanju poštarjev, na razpise pa se javi malo ljudi ali skoraj nihče.

"Razlog za to so slabi pogoji dela in slabe plače. Težave so tudi v povečanem številu bolniških odsotnosti, ki so tudi rezultat preobremenjenosti delavcev," je dejal Radić in dodal, da odgovorni težko opravijo svoje delo, saj v povprečju dnevno manjka tretjina ljudi.

Ob tem je dejal, da so se nazadnje dogovorili za sestanek v začetku marca, a upa, da bo do tega prišlo prej, kar se bo očitno zdaj vendarle tudi zgodilo. Če se ne bo spremenilo nič, nameravajo zaostrovati razmere, je še dodal, saj od njih to zahtevajo zaposleni.

525 bolniških odsotnosti

Namestnik generalnega direktorja Pošte Andrej Rihter je v današnji izjavi za medije pojasnil, da imajo po kadrovskem načrtu dovolj zaposlenih pismonoš in da so nastale razmere izključno posledica povečanih bolniških odsotnosti. "31. decembra smo beležili nekaj čez 300 bolniških odsotnosti, na včerajšnji dan 538 in danes 525 odsotnosti, od tega je 325 sodelavcev v dostavi. V skladu s tem smo sprejeli določene ukrepe," je pojasnil.

Kot je dejal, na določenih območjih, kjer je preveč bolniških odsotnosti, izvajajo od prejšnjega tedna dostavo vsak drugi dan, kar je še vedno v skladu z zakonom. "Vsi naslovniki prejmejo pošiljke najkasneje v zakonskem roku tri dni po oddaji. Paketne pošiljke, hitra pošta in poslovni paketi pa potekajo po ustaljenem redu," je pojasnil Rihter.

Spomnil je, da imajo pismonoše v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi predvideno neenakomerno porazdelitev delovnega časa. "To pomeni, da lahko delavec dela maksimalno 13 ur dnevno, a ne več kot 56 ur tedensko. Hkrati se pri pismonoši skozi celotno leto evidentirajo ure in se viški ob koncu leta, če jih ni mogoče pokoristiti, izplačajo," je dejal.

Prihodnji teden naj bi se razmere spet uredile

Bolniške odsotnosti so po njegovih besedah v prvi vrsti posledica vremenskih pogojev, v katerih delajo. Nekoliko daljšo dostavo so po besedah Rihterja uvedli prav zato, da bi preostalim delavcem omogočili ustrezen počitek. Ker je število bolniških odsotnosti zdaj vendarle začelo spet padati, v vodstvu družbe pričakujejo, da se bodo razmere prihodnji teden spet uredile. Po informacijah, ki jih ima Rihter, se sindikalnega navodila za delo samo po osem ur držijo le v štirih poštah v Poslovni enoti Koper.

V Pošti Slovenije imajo po besedah Rihterja zaposlenih več kot 2400 pismonoš, kar je več kot je dejansko delovnih mest. To pomeni, da jih je nekaj tudi "v rezervi", da zapolnjujejo odsotnosti zaradi dopustov in bolniških odsotnosti, a je trenutno stanje preseglo tudi te zmožnosti. Toliko bolniških odsotnosti namreč niso beležili že vse od leta 1994, ko je bilo veliko snega.

Še vedno tudi na novo zaposlujejo. Trenutno je teku razpis za 55 novih sodelavcev v dostavi, kmalu naj bi objavili še razpis za dodatnih 57 oseb.

 

Vir: Primorske novice, petek, 10. februar 2017







STAVBENIK - Poplačilo prednostnih terjatev

V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 smo ogorčeni in hkrati razočarani nad dolgotrajnostjo stečajnega postopka Stavbenika gradbeništvo, kjer je dne 21.11.2012 oklican stečaj. S tem so izgubili zaposlitev 103 delavci, ki jim je stečajni upravitelj priznal 1.263.000,00 EUR prednostnih terjatev, med tem ko je vseh priznanih terjatev 40 mio. EUR. Dne 14.7.2016 je bil uspešno prodan, na 5. dražbi, stanovanjsko-poslovni objekt Oktobrska, za izklicno ceno 3,2 mio. EUR, kupec pa je kupnino v celoti poravnal konec meseca januarja 2017. V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 pozivamo stečajnega upravitelja, da zaključi agonijo ubogih delavcev in v celoti poravna vse prednostne terjatve delavcev, saj do sedaj v več kot 50 mesecih od oklica stečaja niso iz naslova priznanih prednostnih terjatev dobili niti centa.

Vabljeni k ogledu prispevka, objavljenega v Slovenski kroniki RTV SLO, dne 2.2.2017:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174452823




Zakaj avtobusi zamujajo?


Potniki so tisti, ki jih običajno motijo zamude avtobusov, a tokrat so se oglasili vozniki avtobusov družbe Arriva, jezni zaradi zamud, v katere so - kot pravijo - prisiljeni zaradi slabe organizacije dela. Na avtobusni liniji Šalara ali Kampel ne morejo, denimo, tudi do pet ur na malo potrebo.

V Istri je pri različnih delodajalcih zaposleno več kot 200 voznikov avtobusov. Med njimi so vozniki družbe Arriva Dolenjska in Primorska, ki so v bran svojih pravic znova obudili sindikalno aktivnost.

Prihod in odhod ob isti uri

“Ne moremo se znebiti občutka, da so takšni vozni redi postavljeni namenoma. Po trenutno veljavni zakonodaji lahko vsak potnik še tri mesece od dne, ko je bil prevoz opravljen, vloži pritožbo pri prevozniku o nastalih nepravilnostih. Od delodajalca je odvisno, ali bo resnično razumel zamudo voznika ali pa bo 'zlorabil' prijavo, ker mu voznik avtobusa 'ni všeč',” pravi eden od naših sogovornikov, voznik Arrivinega avtobusa, ki ne želi biti imenovan.

“Šefi dobro vedo, da se je nemogoče držati časa prihoda in odhoda avtobusa, saj sta tako prihod kot odhod pogosto odrejena ob isti uri. Delo je res neustrezno organizirano in v škodo voznikov avtobusov. V poletnih mesecih so na nekaterih linijah zamude še večje, saj jih uporabljajo turisti, ki plačujejo večinoma v gotovini,” opozarja Endre Mesaroš, predsednik Sindikata voznikov avtobusov Slovenije. Dodaja, da so njegovi sodelavci že apatični. “Nerazumno je, da voznik avtobusa, ki se mu začne delovni čas ob 3. uri zjutraj in dela deset do dvanajst ur ali še več, na koncu delovnega dneva ugotovi, da ima opravljenih samo pet do šest efektivnih ur. Delodajalci dobičke delajo na naših hrbtih, ki so vedno bolj iztrošeni in stari.”

240 ur na mesec? Tudi to je mogoče!

Voznikom delodajalec namreč plača ure vožnje le po voznem redu in ne po dejanskem stanju. Vozniki delajo tudi po 240 ur na mesec. To je celo zakonsko dovoljeno. “In vendar je to izigravanje zakona. Ne pomeni, da vozijo 240 ur na mesec. V te ure je vštet tudi čas, ko so na voljo in v pripravljenosti za nadaljevanje vožnje. A te čakalne ure ne dobijo plačane kot efektivne ure. Ne le to; niti odmor, ki ga opravijo med tem čakanjem, se ne šteje v delovni čas, kar je resna kršitev delovnopravne zakonodaje,” opozarja Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90.

Inšpektor v Arrivi 
Inšpektor za delo je v Arrivi pred kratkim ugotovil različne kršitve zakonodaje. Med njimi je tudi prekoračitev nadurnega dela, neobveščanje delavcev o odmeri letnega dopusta in nedosledno vodenje evidenc o delovnem času delavcev.

Avtobus z milijon kilometri

Vozniki opozarjajo tudi na pomanjkljivo vzdrževanje voznega parka. Občasno se zgodi, da kakšen avtobus kar zgori. Napake na avtobusih Arrivini mehaniki resda odpravljajo, a jim to vzame kar nekaj časa, tudi sedem ali osem mesecev. “Pravilo je, da se popravlja za čim manj denarja,” pravi. Vozni park je “utrujen”. Vozila imajo tudi po 700.000 prevoženih kilometrov, nekatera celo milijon kilometrov in so stara deset, enajst let.

“Avtobus z milijon prevoženimi kilometri so pripeljali iz Nizozemske. Takšni stari avtobusi večinoma vozijo na liniji Koper - Piran. Mestni avtobus Lucija - Piran je prav tako v katastrofalnem stanju, saj je slabo vzdrževan, vsaj enkrat na teden se kvari, zaradi česar so na liniji pogoste zamude, na postajališčih pa nezadovoljni potniki,” pojasnjuje Mesaroš.

Arriva: napak pri nas ni 
Iz družbe Arriva Dolenjska in Primorska so nam odgovorili, da upoštevajo in sledijo veljavni zakonodaji, “saj je varnost potnikov in zaposlenih na prvem mestu”. Zapisali so, da so delovne naloge skladne z zakonodajo in tudi z ustaljeno prakso glede prihoda na postajališča in odhoda z njih. Stanje voznega parka družbe je varno in primerno za izvajanje prevozov.

Garaža je premajhna

Vozniki bi si prav tako želeli, da bi občinski redarji zlasti takrat, ko ljudje odhajajo iz služb, bolje nadzorovali zaparkiranost avtobusnih postajališč. “Znano je, ob katerih urah je na avtobusnih postajališčih parkiranih največ avtomobilov: pri koprski banki Intesa Sanpaolo, na postajališču pri nekdanji Soči, na osrednjem postajališču v Izoli, kjer je stanje že obupno. Imam občutek, da piranski redarji še najbolje skrbijo za red, zlasti na glavni avtobusni postaji v Portorožu,” dodaja predsednik sindikata, ki omenja še, da morajo vozniki avtobuse čez noč pustiti na avtobusnih postajah, čeprav bi moralo imeti po zakonu podjetje garažo za vsa svoja vozila.

“Imamo garažo pri Autocommercu, kjer pa ni dovolj prostora. Nekateri avtobusi so parkirani na Lazaretu, drugi na Maliji,” navaja Endre Mesaroš. A prizorov, ko si vozniki avtobus predajo tudi na cesti, še kar ne bo zmanjkalo.

Vir: Primorske novice, sreda, 1. februar 2017



ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI oz. "OUTSOURCING" - NOVODOBNI PROBLEM NA TRGU DELA

Zunanje izvajanje dejavnosti (v nadaljevanju ZID) ali t.i. "outsourcing" se je prvič pojavil v ZDA leta 1982 in se je kot "idealna rešitev" razširil po celem svetu in tudi v Sloveniji. "Outsourcing" oz. ZID je največji generator atipičnih oblik zaposlovanja in sivega trga, ki mu v Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 odločno nasprotujemo.
V prilogi objavljamo povezavo do posnetka prve oddaje Po Sloveniji, ki je bila na sporedu RTV SLO dne 25.1.2017 in v kateri je kot prvi gost v studiu sodeloval tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 Damjan Volf:
http://4d.rtvslo.si/arhiv/tv-informativni/174451233




V KOPRSKEM MUZEJU SLUŽBA ŽE ZA ENO URO NA TEDEN

V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90 navedeno dejanje ostro obsojamo, saj smo mnenja, da morajo biti javni zavodi zibelka neizigravanja delovnopravne zakonodaje in jasen zgled korektnosti in transparentnosti.

V prilogi objavljamo povezavo do prispevka objavljenega v Dnevniku RTV SLO dne 24.1.2017:

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-koprskem-muzeju-sluzba-ze-za-eno-uro-na-teden/413302




PROTEST ZARADI ZNIŽANJE PRISPEVNE STOPNJE ZA POKLICNE POKOJNINE, 18. 1. 2017

CELOTNI POSNETEK SHODA




KOBILARNA LIPICA BI MORALA Z DEJAVNOSTJO PREVZETI TUDI DELAVCE !

Potem ko je v petek Obalna sindikalna organizacija - KS 90 stopili v bran lipiškim sobaricam, ki bi se morale za opravljanje istega dela kot doslej prijaviti na razpis in skleniti pogodbo o delu kot začetnice, s čimer bi zgubile vse dosedanje pravice iz dela, so včeraj tudi v Zvezi svobodnih sindikatov poudarili, da bi morala Kobilarna Lipica hkrati s prevzemom dejavnosti od družbe Lipica turizem prevzeti tudi zaposlene.

“Naš sindikat je ves čas na vseh ravneh pogovorov s predstavniki države in vodstva Kobilarne Lipica, tudi na sestanku na ministrstvu za gospodarstvo 22. novembra, zahteval, da bi morala Kobilarna Lipica poleg prevzema dejavnosti od družbe Lipica turizem prevzeti tudi delavce,” je včeraj na vprašanje Primorskih novic, kakšno je njihovo stališče o čudnem zaposlovanju v Lipici odgovoril Bojan Kramar iz Zveze svobodnih sindikatov, ki skupaj s Sindikatom delavcev gostinstva in turizma Slovenije zastopa lipiške gostinske delavce. Do petka se je zdelo, da poteka priključevanje gostinsko-turistične dejavnosti h Kobilarni Lipica v dogovoru s sindikati.
Toda očitno so v Lipici vloge in stališča sindikatov med seboj precej različna. Tako je na sestanku na ministrstvu za gospodarstvo 22. novembra generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban dejala: “Zavedamo se, da ne moremo mimo dejstva, da bo prenehanje poslovanja družbe Lipica Turizem d.o.o. prinesla s seboj izgubo nekaj delavnih mest. Danes smo prejeli kadrovski načrt, s katerim bomo seznanili zaposlene. Verjamemo, da bodo delavci, ki se jih v tem trenutku ne potrebuje, prejeli odpravnine ter da bodo izgubljena delovna mesta nadomeščena v naslednjem letu, ko bo Kobilarna Lipica preoblikovana v gospodarsko družbo.”
V Obalni sindikalni organizaciji - KS 90, na katero so se v petek obrnile njene članice iz družbe Lipica turizem, pa so zavzeli drugačno stališče: “Če je Kobilarna Lipica prevzela od družbe Lipica turizem vso dejavnost, mora prevzeti tudi vse zaposlene,” je odločen generalni sekretar Damjan Volf. Zato se je njihov sindikat v ponedeljek že sestal s stečajno upraviteljico Lipice turizma Manco Vuk Osenar“in izrazili smo ji pričakovanje, da bo sledila zakonodaji in predlagala sodišču, da Kobilarna Lipica skupaj z dejavnostjo od družbe Lipica turizem prevzame tudi delavce,” je povedal Volf.
Po ostrem odzivu Obalne sindikalne organizacije - KS 90 se je v ponedeljek pojavilo anonimno pismo, v katerem avtor(ji) Lebanovi in Kramarju očita “zavajanje delavcev pri razlagi zakonodaje v primeru odpuščanja in prehoda delavcev iz Lipice turizem v JZ kobilarna Lipica” in dodaja: “Po vseh pravnih posvetovanjih so vsi delavci potegnili najslabšo možnost, s pomočjo ZSSS, v katero smo verjeli. S tem je ZSSS zavestno opustil dejanja, ki bi delavcem omogočila legalen neboleč prehod iz ene delovne organizacije v drugo, kot je bilo dogovorjeno ob prehodu iz JZ kobilarna v Lipica turizem. Ampak zavestno se je sindikat odločil, da bo šel po poti najmanjšega odpora in je kot pogajalec pristal na vse ponujeno, pri tem pa je vedel, da bo izvajalec (javni uslužbenec) kršil delavno zakonodajo.” Kramar na te očitke pravi: “Z mlini na veter se nismo mogli boriti. Vendar bitka še ni končana.” V kratkem naj bi se tako sestali z državno sekretarko na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Evo Štravs Podlogar. Gospodarsko ministrstvo je namreč od poletja pristojno za Kobilarno Lipica, njegova je bila tudi ideja o združevanju vse dejavnosti v Lipici pod eno streho.

Vir: Marica Uršič Zupan, 

Primorske novice



Hoteli Metropol bodo odprti le med marcem in oktobrom


Vsi štirje hoteli družbe Hoteli Metropol v Portorožu so zaprti do 22. decembra, kar nekaj zaposlenih pa je dobilo odpovedi zaradi poslovnih razlogov. Koliko jih je in zakaj so jih odpustili, v družbi, ki je v lasti opatijske Liburnie, ne povedo. Vse kaže, da bodo Metropolovi hoteli po novem odprti le od marca do konca oktobra. Metropolovi hoteli te dni samevajo, tu in tam je v notranjosti videti zaposlene, ki urejajo še zadnje stvari. O tem, kaj se dogaja v družbi, in o odpuščanju nočejo govoriti. “Zaposleni v Hotelih Metropol so prestrašeni, še med sabo ne govorijo, kdo vse je dobil odpoved ... Po vsej verjetnosti jih je veliko,” pravi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 (OSO - KS 90) Damjan Volf. V Hotelih Metropol molčijo tako o odpuščanju kot o prehodu na sezonsko poslovanje. “Ne komentiramo poslovne politike,” so le zapisali. Po naših informacijah naj bi službo obdržal manjši del zaposlenih, v ospredju razlogov za odpuščanje pa je odločitev, da Metropolovi hoteli v Portorožu ne bodo poslovali vse leto. Kot je v obrazložitvi odpovedi, ki jo je dobil eden od zaposlenih, zapisal direktor Hotelov Metropol Dino Hrelja, sta nujna racionalizacija in prestrukturiranje poslovanja družbe. V začetku letošnjega leta je sprejel odločitev, da bodo hoteli v Portorožu poslovali sezonsko - od marca do konca jesenskih šolskih počitnic. Poleg tega načrtujejo tudi delno obnovo hotela Metropol, tedaj bo zaprt.

Zaradi vsega tega se obseg dela na nekaterih področjih zmanjšuje, dela posameznih delovnih mest pa združujejo. Zato je bilo treba zmanjšati število delavcev, ki opravljajo pomožna dela v gostinstvu. Zanje nimajo več dela, tako je edina možnost redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, so še zapisali v odpovedi.

Direktor Turističnega združenja Portorož Igor Novel je informacije o odpuščanju in prehodu Hotelov Metropol na sezonsko poslovanje najprej slišal od novinarjev, kasneje pa se je pri vodstvu Hotelov Metropol prepričal, da te informacije držijo.

Glede prehoda na sezonsko poslovanje Novel pravi, da se z vsakim zaprtim hotelom zmanjšuje ponudba v kraju, vendar pa se mu to vsaj kratkoročno ne zdi problematično: “Če je nek hotel zaprt, bo gost, ki velikokrat prihaja v Portorož, šel v drug soroden hotel v kraju. Torej bodo drugi hoteli bolj polni.” Hkrati priznava, da hotel, ki je del leta zaprt, v tistem obdobju ne prispeva k prepoznavnosti destinacije. “Dolgoročno si kot destinacija moramo prizadevati, da bodo hotelirji imeli interes, da bi bili njihovi hoteli odprti vse leto. To seveda lahko velja le ob predpostavki, da so ves čas tudi dovolj dobro zasedeni. Nujna je torej promocija destinacije, ki bi prispevala k polnjenju hotelskih zmogljivosti tudi izven sezone. In ravno zato smo se tudi letos odločili za oglaševalsko kampanjo v času od oktobra do decembra,” še pojasnjuje Novel. Dodaja, da si destinacija Portorož & Piran že dolgo prizadeva za celoletni turizem, saj ji odlična wellness ponudba, kongresni turizem in sredozemsko podnebje to omogočajo.

Inšpektor za delo bo ukrepal
“Prijave glede odpuščanja delavcev za zdaj nismo prejeli, bomo pa, če bomo seznanjeni z nepravilnostmi, navedbe preverili,” je povedala Branka Knafelc iz republiškega inšpektorata za delo. Pred časom so v Hotelih Metropol opravili nadzor, postopek še ni končan. Na podlagi zadnjega nadzora s področja delovnih razmerij je inšpektorat zoper hotele uvedel postopek zaradi kršitev glede razporejanja delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov delavcem. Na inšpektoratu še pojasnjujejo, da so pristojni zgolj za nadzor zakonitosti postopkov, vodenih v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, medtem ko so za presojanje utemeljenosti oziroma zakonitosti odpovedi pogodb o zaposlitvi pristojna sodišča.

Damjan Volf iz OSO - KS 90 pravi, da vse to kaže, da inšpektorji očitno ne morejo ukrepati učinkovito: “Bojim se, da bodo ukrepali, ko bo že prepozno. Inšpektorjev za delo je tudi premalo, največ kršitev je prav na področju delovnopravne zakonodaje, ki jo nekateri delodajalci spretno izigravajo.” V OSO - KS 90 se zavzemajo za spremembo zakona o inšpekcijskem nadzoru, tako da bi imeli inšpektorji večja pooblastila in da bi lahko hitreje in predvsem pravočasno ukrepali.

Vir: Primorske novice, 25. 11. 2016




V Hotelih Metropol kljub odločbam inšpekcije odpuščajo


Portorož − V Hotelih Metropol se kljub izdanim odločbam delovne inšpekcije nadaljujejo odpuščanja, je za STA potrdil Damjan Volf, generalni sekretaiz Obalne sindikalne organizacije - KS 90. V sindikatu so med drugim zaskrbljeni, da bi se ob neukrepanju odgovornih praksa odpuščanja dolgoletnih zaposlenih lahko razširila.

Hrvaški lastniki Hotelov Metropol v Portorožu že zdaj varčujejo pri zaposlenih, saj strošek dela predstavlja le 26 odstotkov vseh poslovnih izdatkov, kar je bistveno manj kot primerljive hotelske verige v piranski občini, je za STA opozoril generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 Damjan Volf.

V prihodnjem letu v Hotelih Metropol poleg tega po javno dostopnih podatkih načrtujejo obnovo hotelskih zmogljivosti, zaradi česar nekaj časa očitno ne bodo potrebovali delavcev.

»Tukaj dejansko ne razumemo, kako lahko gredo v odpovedi delovnega razmerja delavcem, ki so dolga leta delali pri tem delodajalcu in so tu pustili svoja najboljša leta,« je opozoril Volf in dodal, da bodo po obnovi hotelov te iste delavce spet potrebovali.

Apel glavni delovni inšpektorici

Delovna inšpekcija je v preteklosti izvedla že kar nekaj rednih in izrednih nadzorov nad omenjenim hotelskim resortom ter junija izdala ureditveno odločbo, je spomnil Volf.

Kljub temu je delodajalec grobo posegel v pravice delavcev in jim izročil odpovedi delovnega razmerja. Zato sindikalist javno sprašuje glavno delovno inšpektorico, zakaj se v skladu z zakonom o inšpekcijskem nadzoru ne uporabi določba, po kateri se delodajalcu, če ta v določenem obdobju ne uresniči inšpekcijske odločbe, prepove opravljati dejavnost.

Volfa sicer skrbi, da če pri odpuščanju inšpekcija ne bo ničesar odkrila ali ukrepala, se bo ta »slaba praksa« razširila na druga podjetja, tudi zunaj panoge gostinstva in turizma.

Vir: DELO, 10. 11. 2016



NALOŽBA V ZDRAVJE NI STROŠEK


V projektu Znanje za zdravje je ključni partner Obalna sindikalna organizacija - KS 90, ki ga je obogatila z novimi spoznanji in poskrbela za usposabljanje promotorjev skrbi za zdravje pri delu, tudi sindikalnih aktivistov. Ugotovitve je strnil njen generalni sekretar Damjan Volf.


Po oceni Damjana Volfa se delodajalci pogosto vrtijo v začaranem krogu: “Večina obupa že pri implementaciji zapisanega v prakso. Zaradi pomanjkanja primernih znanj se prepogosto lotijo ukrepov za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev le skozi številke, strategije, odstotke in evre, ne pa z vidika zavedanja, da gre za naložbo v prihodnost, ne pa za strošek.”Izobraževanja v sklopu projekta so se udeležili predstavniki delodajalcev in delojemalcev, nekateri že z nekaj znanja. Za oboje je Volf prepričan, da so zdaj usposobljeni v kolektivih zasnovati ukrepe za izboljšanje varnosti in zdravja na delovnem mestu in v drugih okoljih.

> Koliko in kdo vse je v projektu sodeloval iz Istre?

“Povabili smo vse, ki lahko pripomorejo k izboljšanju varnosti in zdravja delavcev v obliki promocije zdravja na delovnem mestu. Sodelovali so člani Obalne sindikalne organizacije - KS 90, sindikati KS 90 in predstavniki kadrovskih služb, varnostni inženirji, direktorji. Prišli so delavci iz javnega sektorja (Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Obalne galerije Piran, Pokrajinski muzej Koper, Občine Izola, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Splošna bolnišnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Vrtec Semedela ...) in tudi iz drugih okolij (Istrabenz plini, Arriva Dolenjska in Primorska, Vinakoper, Hoteli Bernardin, DAG ...).”

> Kakšne izide in v kolikšnem času pričakujete?

“Namen projekta Znanje za zdravje delavcev je z aktivnimi izobraževanji, usposabljanjem in izdelavo priročnika krepiti in varovati telesno ter duševno zdravje delavcev, preprečevati bolezni in poškodbe, zmanjšati odsotnosti ter prispevati k manjšemu bremenu absentizma in bolezni, hkrati pa krepiti produktivnost. Pri vseh pričakujemo rezultate že v nekaj tednih (izdelava kakovostnih programov promocije zdravja na delovnem mestu in tudi izboljšava že narejenih programov).”

> Kakšne so ugotovitve glede varnosti in ozaveščenosti v zvezi z zdravjem zaposlenih?

“Že leta pogosto naletimo na neresen odnos delodajalcev do resnega problema - zdravja in varnosti zaposlenih. Tudi delavci sami se premalo zavedajo, da morata biti varnost in zdravje na delovnem mestu na prvem mestu. Ker ni, je slovenski delavec v konkurenci vseh držav EU na drugem mestu glede dojemanja stresa pri delu, na tretjem po občutku dela v hitrem tempu ter povsem pri vrhu glede poslabšanja delovnih pogojev v zadnjih petih letih.”

> Katere so najpogostejše poklicne bolezni? So povezane z bolniško odsotnostjo?

“Zgovorna je že peta evropska raziskava o delovnih razmerah in psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu. V Sloveniji se delavci v lastnem delovnem okolju počutijo slabše od preostalih v EU. Delavcev, ki delajo več kot 70 ur na teden, je v Sloveniji 17,3 odstotka (povprečje EU je 13,6 odstotka). Več delajo ženske - pri nas 41 odstotkov (v EU 31,7 odstotka). Več kot 25 odstotkov slovenskih delavcev poroča, da se delovnik slabo ujema z družinskim življenjem (v EU 18,5 odstotka). Delavci v Sloveniji hodijo delat, čeprav niso zdravi (skoraj v 60 odstotkih, povprečje teh v EU je slabih 40 odstotkov). Opaziti je hiter porast duševnih težav med vsemi zdravstvenimi težavami, povezanimi z delom. V primerjavi z obdobjem pred petimi in desetimi leti hitro narašča število ljudi pod stresom in število izgorelih, kar je ključna grožnja za varnost in zdravje pri delu.”

> Se to odraža tudi na invalidnosti?

“Od leta 2000 do leta 2011 je vsako leto status invalida katerekoli kategorije zaradi najrazličnejših vzrokov pridobilo od 22.733 do 25.532 ljudi. Med njimi je bilo vsako leto od 3457 do 4290 takšnih, kjer so bile vzrok duševne motnje. Delež tistih, ki so zaradi tega pridobili status invalida, je na leto znašal od 15,2 odstotka do 16,9 odstotka. Leta 2015 je bilo izmed 859.615 primerov bolniške odsotnosti pri kar 557.521 primerih vzrok bolezen nasploh in le pri 29 poklicna bolezen. V primerjavi z EU je pričakovali, da bomo letno odkrili približno 1000 primerov poklicnih bolezni, a jih manj kot 50. Naj omenim še, da je bilo pred 16 leti po podatkih Eurostata (EODS-evropska statistika poklicnih bolezni) med vsemi ugotovljenimi poklicnimi boleznimi pri nas največ bolezni kostno mišičnega sistema, kože, dihal, poklicne naglušnosti, nevroloških bolezni ... Žal še vedno ni registra poklicnih bolezni, čeprav ga zakonodaja določa, kar je že velik problem.”

> > Je razlika tudi glede na dejavnost - javni in zasebni sektor?

“Odziv delodajalcev je sicer načeloma zelo pozitiven, a se žal prepogosto konča le pri tem. Kot kaže, se ustrašijo stroškov za ukrepe za ohranjanje in krepitev zdravja, kar v kombinaciji s pomanjkljivim znanjem kaj hitro privede do tega, da ostajajo dobri ukrepi mrtva črka na papirju. V javnem sektorju opažamo večjo ozaveščenost zaposlenih o pomenu ohranjanja in krepitve zdravja zaposlenih, žal pa se nato prepogosto ustavi pri financiranju kakovostnih in učinkovitih ukrepov. V gospodarstvu pa je prav nasprotno: ni toliko težav glede financ, je pa nižja ozaveščenost zaposlenih. Uspešnejša so večja podjetja, ki veliko hitreje prepoznajo korist vlaganja v ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih.”

Jasna Arko, Primorske novice, 8. 11. 2016