{"id":2371,"date":"2022-07-06T12:45:13","date_gmt":"2022-07-06T10:45:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/?p=2371"},"modified":"2022-07-06T12:45:13","modified_gmt":"2022-07-06T10:45:13","slug":"okrogla-miza-32-let-delavskega-boja-na-obali-od-kod-prihajamo-kam-gremo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/?p=2371","title":{"rendered":"Okrogla miza “32 let delavskega boja na Obali – Od kod prihajamo, kam gremo?”"},"content":{"rendered":"\n

Dne 5. 7. 2022 je v predavalnici Tramontana na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije UP v Kopru potekala okrogla miza z naslovom 32 let delavskega boja na Obali \u2013 Od kod prihajamo, kam gremo?<\/strong>, ki smo jo organizirali v okviru projekta Socialni partner za socialni dialog III – Fleksibilen DI@LOG<\/strong>. V nadaljevanju objavljamo povzetek z okrogle mize.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Okrogla miza: Pred 32 leti delavci zahtevali samostojnej\u0161i sindikat, danes te\u017eave s prepoznavanjem interesov delavca<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbObalna sindikalna organizacija \u2013 KS 90 je bila vse od njene ustanovitve del aktivnosti, ko se je dolo\u010dalo o pravicah in obveznostih slovenskega delavstva in delodajalca,\u00ab<\/em> je na okrogli mizi ob 32. obletnici delavskega boja na Obali poudaril Damjan Volf<\/strong>, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije (OSO) \u2013 KS 90 in ob tem navedel \u0161e nekaj klju\u010dnih trenutkov sindikalnega delovanja v preteklih letih \u2013 vse od udele\u017ebe na najve\u010djih sindikalnih protestih proti vladnim gospodarskim in socialnim reformam na Kongresnem trgu leta 2005 do boja za pravice delavcev v ugaslem Primorju, Kra\u0161kem zidarju, Lipici Turizmu in Luki Koper, kjer so leta opozarjali na \u00bbnezakonit in izkori\u0161\u010devalski tako imenovani sistem izvajalcev pristani\u0161kih delavcev\u00ab. Pridru\u017eili so se tudi shodu v podporo vi\u0161jim osnovnim pla\u010dam leta 2018, sodelovali pri stavki v javnem sektorju, v \u010dasu pandemije pa \u00bbopozarjali na krivice, ki so se dogajale slovenskemu delavcu\u00ab.<\/em><\/p>\n\n\n\n

Poleg Volfa so na dogodku spregovorili tudi ostali prvi mo\u017eje organizacije in osvetlili za\u010detke sindikalnega organiziranja na Obali. Spomnili so se tudi tako imenovanega \u00bblu\u0161kega \u0161trajka\u00ab iz druge polovice 80. let. \u00bbZa\u010del se je \u017ee zjutraj in trajal prakti\u010dno ves dan, tedanje sindikalno vodstvo pa o tem ni imelo pojma, niti predsednik ob\u010dinskega sindikata Koper. Popoldne smo bili namre\u010d v Ankaranu, kjer je potekala podelitev nagrad zmagovalcev sindikalnih \u0161portnih iger, \u0161ele zve\u010der pa nas je dohitela vest, da luka \u017ee cel dan stoji. Ta ‘\u0161trajk’ je bil vro\u010d, spontan, njegov rezultat pa je bil, da so nekaj delavcev, ki so jih proglasili za organizatorje, po hitrem postopku izklju\u010dili iz delovnega razmerja, sindikatom pa prepovedali, da bi jih zastopala njihova pravna slu\u017eba,\u00ab<\/em> je sindikalno delovanje v obdobju nekdanje Jugoslavije s konkretnim primerom slikovito ilustriral prvi predsednik OSO \u2013 KS 90 Ciril Mezek<\/strong>. Ta dogodek je bil namre\u010d eden tistih, ko so ugotovili, da na\u010din sindikalnega dela, ki so ga poznali do tedaj, ne bo ve\u010d mogo\u010d. Zato so na Obali zadeve vzeli v svoje roke in zaobjeli idejo o ustanovitvi neodvisne sindikalne organizacije. Ko je bilo \u00bbvedno bolj jasno, da \u017eelijo v Ljubljani zadr\u017eati \u010dim ve\u010d denarja od \u010dlanarin\u00ab<\/em>, so leta 1990 formalno izstopili iz Zveze sindikatov Slovenije in \u010dez no\u010d ostali brez vseh \u010dlanov. \u00bbNato smo \u0161li med ljudi s pristopnimi izjavami in \u010dlanskimi izkaznicami. V roku par mesecev smo dobili pribli\u017eno 20 tiso\u010d \u010dlanov. Takrat je bila zavest in pripadnost izkazana v zelo visokem odstotku,\u00ab<\/em> je \u0161e poudaril Mezek, ki ga je na \u010delu organizacije kmalu nasledil Boris Mazalin<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Ta je spomnil na dejstvo, da je bilo v Jugoslaviji zelo veliko stavk, o \u010demer tedanji mediji niso veliko poro\u010dali. \u00bbSo pa obstajale sociolo\u0161ke zabele\u017eke, ki so pokazale, da so stavke nastajale izven sindikalnih organizacij, torej da jih stiska delavcev sploh ni zanimala. Mi pa smo ugotovili, da moramo biti druga\u010dni. Delavci v podjetjih in javnih zavodih niso bili ve\u010d zadovoljni samo z enoletnim izletom, zborovanjem, \u0161portnimi sre\u010danji, ampak so si jasno za\u010deli postavljati vpra\u0161anje, ali je to res sindikat.<\/em><\/p>\n\n\n\n

To smo razumeli in tak\u0161no organizacijo tudi izpostavili. To samoizpra\u0161evanje mora ostati vedno. \u010ce tega ni, postane\u0161 neka institucija, ki je sama sebi namen in to ni v redu,\u00ab<\/em> je bil jasen Mazalin, ki je omenil tudi to, da so se morali na za\u010detku nau\u010diti veliko stvari \u2013 eno izmed izjemno te\u017ekih vpra\u0161anj je tudi vpra\u0161anje lastninjenja podjetij. Zakon o gospodarskih dru\u017ebah, ki je nastal v tem obdobju, je imel, tako Mazalin, veliko pasti, na katerih so v poznej\u0161ih letih zrasli tudi slovenski tajkuni. Mazalin je opozoril tudi na to, da so se \u017ee takrat zavedali pomembnosti kakovostnega sindikalnega kadra: \u00bbOdlika na\u0161e organizacije je bila in verjetno je \u0161e vedno, da je bila med sindikalnimi zaupniki polovica ali pa ve\u010d kot polovica \u017eensk. Te \u017eenske so to\u010dno vedele, kaj se dogaja in kaj ho\u010dejo.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pri mo\u0161kih pa je bila slika druga\u010dna. \u00bb\u0160e dolga leta so se skrivali za nedotakljivostjo, se pustili imenovat za zaupnike, da bi jim bilo la\u017eje v podjetju, da bi lahko hodili na sestanke ipd. To se je sicer po\u010dasi spreminjalo in v ospredje smo dobivali res prave borce, zato smo lahko izpeljali veliko sindikalnih akcij, kolektivnih pogajanj, po\u017ertvovalnosti.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pogledu na pestro zgodovino Obalne sindikalne organizacije pa je z zbranimi na okrogli mizi delil tudi Marij \u010cerne<\/strong>, \u0161e eden od prvih mo\u017e organizacije. Kot pomemben dogodek v svojem mandatu je izpostavil, da so se takrat z delodajalci prvi\u010d pogajali za pla\u010dne razrede. Bistveno je bilo po njegovem mnenju tudi to, da so enkrat tedensko preverjali \u010dlanstvo in da niso pristajali zgolj na to, da \u010dlovek samo vrne \u010dlansko izkaznico, temve\u010d da so jih spra\u0161evali o razlogih za tak\u0161no odlo\u010ditev.<\/p>\n\n\n\n

Razmere, v katerih je Obalna sindikalna organizacija delovala vse od svoje ustanovitve aprila 1990, pa so bile ves \u010das spreminjajo\u010de. Kot je poudaril nekdanji generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije \u2013 KS 90  in aktualni predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen<\/strong>, so sindikalne organizacije v 90. letih dobile \u00bb\u017eig\u00ab  v smislu, \u00bbda smo za nekdanjo komunisti\u010dno partijo, za nek okoreli sistem, \u010de smo za\u010deli govoriti o delavskih pravicah in kako je treba dati \u010dloveku ve\u010djo veljavo\u00ab. \u00bbNa nek na\u010din je bilo kar pregre\u0161no, \u010de si bil preve\u010d aktiven. Najslab\u0161e pri vsemu pa je, da tudi ljudje niso vedeli ve\u010d, komu sploh verjeti in \u0161e vedno po\u010dnejo marsikaj proti njihovemu interesu<\/em>.\u00ab Z neprepoznavanjem tega, kaj je interes delavca \u2013 gre za osnovne delavske pravice, kot je normalno, organizirano delo, po\u0161teno pla\u010dano in zdravo delo \u2013 se po njegovem sre\u010dujemo tudi danes. \u00bbTo se velikokrat spregleda, delavca pa prepri\u010da, da je za njega bolj\u0161e, da v neki slu\u017ebi vzame 100 evrov ve\u010d, ne da bi mislil na zdravstveni in pokojninski sistem. Problem je, da velika ve\u010dina no\u010de razumeti, da je skupno organiziranje delavcev v sindikatih nekaj, kar lahko na nek strokoven na\u010din prinese veliko ve\u010d uspeha kot pa hlap\u010devsko pristajanje na drobi\u017e tu in tam.\u00ab<\/em><\/p>\n\n\n\n

Da so vedno posku\u0161ali iti v koraku s \u010dasom, tudi z objavo lastne publikacije, pa je poudaril Euro Brozi\u010d<\/strong>, ki je obalno organizacijo vodil dva mandata. \u010ceprav so si sprva kot organizacija prizadevali, da bi bili svobodni, so bili potem pri\u010da dogodkom, kot je bila ukinitev Slu\u017ebe dr\u017eavnega knjigovodstva, ki je bila prvi korak v divje lastninjenje, ob tem pa so se morali soo\u010dati tudi s \u010dlanstvom, razo\u010daranim nad tem, da so se njihove pravne zadeve \u00bbvlekle v nedogled\u00ab, celo do te mere, da nekateri zaradi smrti sploh niso uspeli do\u010dakali zado\u0161\u010denja v boju za svoje pravice, je Brozi\u010d \u0161e dodal o izzivih, s katerimi so se soo\u010dali.<\/p>\n\n\n\n

Kot je \u0161e izpostavil, je mo\u010d sindikalnih central v preteklih letih oslabilo osamosvajanje poklicnih sindikatov, pri \u010demer je navedel primer po\u0161tarjev in \u017eerjavistov. \u00bbKorak za prihodnost je zagotovo poenotenje sindikatov, ne drobljenje,\u00ab<\/em> pa se je ob koncu dogodka Majcen uzrl \u0161e v prihodnost. Prepri\u010dan je, da bi morali sindikalisti v tem procesu dati na stran \u00bbsvoj velik ego\u00ab v korist skupnega \u00bbsindikalnega ega\u00ab. Po mnenju Volfa pa trenutno \u017eivimo v \u010dasu, ko se \u00bbtako ali druga\u010de izrazito iz\u010drpava dr\u017eavo in se omogo\u010da pre\u017eivetje sistema, ki prepogosto temelji na izkori\u0161\u010danju in nedostojnem pla\u010dilu delavcev\u00ab.<\/em> V tej lu\u010di je treba delavcem s sprotno odlo\u010dno dr\u017eo zagotoviti dostojno pla\u010dilo in to v varnih in zdravih delovnih pogojih. Zato je treba med drugim krepiti socialni dialog in odigrati aktivnej\u0161o vlogo pri kreiranju gospodarske politike. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dne 5. 7. 2022 je v predavalnici Tramontana na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije UP v Kopru potekala okrogla miza z naslovom 32 let delavskega boja na Obali \u2013 Od kod …<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2372,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[26,28],"tags":[],"class_list":["post-2371","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice","category-projekti"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2371","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2371"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2371\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2373,"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/2371\/revisions\/2373"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2372"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2371"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=2371"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-osoks90.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=2371"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}