Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja

»Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi. Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo večjo nepazljivost in tudi porast delovnih nezgod.«

V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 ne moremo skriti svojega ogorčenja, ko  smo kljub ekstremnemu vročinskemu valu (uradno izmerjene zunanje temperature v senci in brezvetrju presegajo 30 stopinj Celzija) priča dogajanju ob hitrem odpiranju gospodarstva, kjer se z glavo skozi zid še posebej v delovno intenzivnih gospodarskih panogah (gostinstvo in turizem, gradbeništvo, cestni potniški promet, itd.) z zelo zmanjšanim kadrom poskuša nadomestiti zamujeno in to pogosto za ceno zdravja in varnosti zaposlenih.

Zavoljo tega bi radi opozorili, da se pri temperaturi nad 27 stopinj Celzija predvsem pri predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša za od 4 do 9 odstotkov in da je potrebno v takih primerih nujno dati na prvo mesto zdravje in varnost zaposlenih, saj so le ti največje bogastvo vsakega delodajalca.

V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 opozarjamo na kritične razmere :

  • v dejavnosti gostinstva in turizma, ki jo je v času epidemije zapustilo več tisoč zaposlenih in je sedaj pritisk na zaposlene, ki so ostali,  v smislu količine dela izjemno velik. Obenem pa povemo, da so prav poletni meseci v dejavnosti gostinstva in turizma že po pravilu tisti meseci, ki pomenijo višek sezone, ko so že v preteklosti delavci in delavke opravljali dela čez mejo svojih psihičnih in fizičnih sposobnosti (kuharji, pomivalci posode, picopeki). Letos pa je stanje glede zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja v poletnih mesecih še toliko bolj kritično, saj se morajo poleg obvezne uporabe zaščitne maske, ki močno vpliva na toplotno lagodje, soočati tudi s preveliko količino dela, saj njihov delodajalec kadra enostavno ne dobi, delo pa mora biti opravljeno.
  • v dejavnosti trgovine, kjer opažamo, da določeni delodajalci pretiravajo s hlajenjem trgovin, ki predstavljajo delovne prostore večine zaposlenih. Strokovna priporočila jasno povedo, da  naj bo temperatura v prostoru od 23 do 27 stopinj Celzija, relativna vlažnost med 30 in 50 odstotki, hitrost hlajenja zraka pa naj ne presega 0,3 metra na sekundo. Velike temperaturne razlike (več kot 8 stopinj Celzija), ki so posledica pretiranega hlajenja prostorov v poletnih mesecih, neugodno vplivajo na človekovo počutje in lahko povzročajo zdravstvene težave.
  • v dejavnosti cestnega potniškega prometa, kjer vozniki avtobusov ob obveznem nošenju mask ter zadnjem rahljanju ukrepov, kjer je ponovno dovoljena polna zasedenost avtobusov, doživljajo velike psihofizične obremenitve. Zaradi velike vstopne površine toplotnega sevanja skozi vetrobransko steklo ter velikega števila ljudi v avtobusu je namreč toplotna obremenitev voznika izjemno velika. Prav tako se voznikom, ki uporabljajo korekcijska očala, konstantno rosijo očala in s tem zaščitne maske namesto varnosti povzročajo nevarnost (ne smemo pozabiti, da vozniki avtobusov prevažajo naše najdražje!)
  • v dejavnosti gradbeništva, kjer se večina dela opravlja na prostem ali pa v delovnih strojih in tukaj bi še posebej izpostavili dela na projektu drugi tir in obnovitvena dela na avtocestnem križu (asfalterji polagajo asfalt, katerega temperatura ob polaganju presega 150 stopinj Celzija)
  • v dejavnosti komunale, kjer urejevalci zunanjih površin skrbijo za opravljeno delo ne glede na vremenske vplive
  • v pisarniških prostorih in proizvodnih halah, kjer pogosto opažamo, da
  • se  temperaturo in vlažnost zraka regulira izključno s pomočjo klimatske naprave namesto, da bi se vsaj dvakrat na dan odprlo okna in dovolilo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata. Zavoljo tega pride pogosto do tega, da zaposleni  trpijo za sindromom bolne zgradbe, ki se odraža s srbenjem in solzenjem oči, poslabšanjem določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težavami s koncentracijo ali splošno slabim počutjem. Vse to predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
  • so klimatske naprave postavljene tako, da so dovodi zraka iz klimatskih naprav izvedeni tako, da so delavci na delovnih mestih izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku, kar je v nasprotju z delovnopravno zakonodajo, ki je za delodajalce pravno zavezujoča.

Delovnopravna zakonodaja, ki se dotika toplotnega udobja (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih) in je za vse delodajalce v RS obvezna namreč zelo jasno pove, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28°C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže 28°C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20°C. V primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ima delavec pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. V teh primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen, če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.

V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 zato delodajalcem predlagamo, da v času izjemno visokih temperatur uvedejo naslednje ukrepe:

  • Zmanjšanje intenzivnosti dela

Zlasti v vročih delovnih okoljih je potrebno oceniti fizične obremenitve z namenom, da se prepreči nepotrebno ročno premeščanje bremen oziroma izvajanje nepotrebnih gibov. Po potrebi lahko zmanjšamo intenziteto dela, saj so zmožnosti delavca za opravljanje dela pri višjih temperaturah bistveno nižje.

  • Premik delovnega časa

Začetek delovnega procesa se prestavi na zgodnejšo uro, ko zunaj ni tako vroče. S tem se poveča toplotno udobje delavcev in zmanjša obratovalne stroške delodajalca (stroški za energijo).

  • Skrajšanje delovnega časa

Delo se ne izvaja v času največje toplotne obremenitve delavca, ampak se delovni proces prekine in se nadaljuje, ko je toplotna obremenitev delavcev manjša.

  • Uvedba več odmorov

Počitek v hladnejših prostorih lahko pomaga preprečiti ali ublažiti vročinski stres. Priporočljivo je, da se z naraščanjem temperature poveča tudi pogostost in dolžina odmorov.

  • Uvedba prijaznejše tehnologije

Primer iz gostinstva in turizma, ko bi lahko delodajalec že samo s pogostejšo uporabo indukcijskih kuhalnikov – kuhanje s “hladno toploto” dosegel ustreznejše toplotno udobje zaposlenih v poletnih mesecih. Za kuhanje z indukcijskim kuhalnikom se namreč uporablja indukcijsko segrevanje kuhalne plošče na principu magnetnega polja, kjer ni odprtega ognja in s tem ni previsoke temperature, ki bi uhajala v delovno okolje. Tudi tveganje za naključne opekline je zmanjšano, kajti sama kuhalna plošča se le rahlo segreje, ker vročina teče od posode navzdol, kar omogoča neposreden stik brez poškodb. Prav tako se toplota ne izgublja s kuhalne plošče neposredno v prostor, zaradi česar ostaja kuhinja hladnejša.

  • Ponudba osvežilnih napitkov

Delodajalci morajo delavcem, ki so izpostavljeni visokim temperaturam, v neposredni bližini njihovega delovnega prostora zagotoviti ustrezno količino hladne pitne vode. Delavci morajo pogosto piti manjše količine tekočine, na primer eno skodelico na vsakih 30 minut. Tekočine, ki vsebujejo kofein ali alkohol niso primerne, ker povečajo dehidracijo! Zaželeno je, da imajo delavci brezplačno na razpolago vsaj ohlajeno vodo iz vodnih avtomatov.

  • Prezračevanje prostorov

Potrebno je prezračevati delovne prostore vsaj dvakrat na dan. S tem  omogočimo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata in preprečimo kopico zdravstvenih težav (srbenje in solzenje oči, poslabšanje določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težave s koncentracijo).

  • Osebna varovalna oprema

Zagotoviti je treba hladna, udobna in zračna oblačila iz bombaža, ki omogočajo prosto gibanje zraka in izhlapevanje potu. V ta namen je potrebno poskrbeti, da imajo delavci v poletnih mesecih na razpolago tudi majice v svetlih barvah s kratkimi rokavi ter zračne zaščitne čevlje z ustreznimi odprtinami ter zaščitne maske, ki v čim manjši meri poslabšujejo počutje. Prav tako je potrebno delavcem, ki delajo na prostem, zagotoviti ustrezne senčnike.

Zaključek

V Obalni sindikalni organizaciji – KS 90 opozarjamo, da bi bilo poleg sprejetja normativov o najvišji možni zunanji temperaturi zraka za delavce, ki delo opravljajo na prostem, nujno potrebno opraviti strokovno raziskavo o škodljivih učinkih nošenja zaščitnih mask na psihofizično stanje delavcev, saj se vse preveč delodajalcev obnaša izjemno neodgovorno do zdravja in varnosti zaposlenih, ker smatrajo, da se njihova dolžnost do varnega in zdravega delovnega okolja zaključi z dodelitvijo zaščitne opreme proti širjenju okužbe z virusom SARS-CoV-2, medtem pa dela ne prilagodijo toplotnim razmeram v poletnih mesecih in vplivom nošenja zaščitne maske na psihofizične sposobnosti delavca. Menimo namreč, da se občutek toplotnega nelagodja z uporabo zaščitne maske samo še povečuje.

Zavoljo naštetega pozivamo pristojne državne organe (inšpekcija za delo), da s ciljanimi nenapovedanimi pregledi v poletnih mesecih pri delodajalcih preverjajo zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja še posebej v dejavnostih, v katerih primanjkuje kadra (gostinstvo in turizem, trgovina, gradbeništvo, cestni potniški promet).

Damjan VOLF, l. r.

Generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90

28. 6. 2021