V torek, 30. aprila 2024, je Obalna sindikalna organizacija – KS 90 organizirala že tradicionalno prireditev v počastitev 1. maja – mednarodnega praznika dela. Okoli 20:15 so se pohodniki, zbrani pred Taverno v Kopru, z baklami podali do parka ob Osnovni šoli Antona Ukmarja. Tam je zbrane nagovoril Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, nato je sledil prižig kresa ob spremljavi Pihalnega orkestra Marezige in nastop dua Dober dan.
V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika KS 90 Slovenije Damjana Volfa:
“Spoštovani pohodnice, pohodniki, spoštovani aktivni državljani in državljanke,
danes smo tukaj v vsem svojem številu ne samo na predvečer praznika dela, ampak tudi natanko 20 let po tem, ko sta v Novi Gorici takratna predsednik Evropske komisije in naš predsednik Vlade odštevala zadnje sekunde pred vstopom Slovenije v največjo širitev Evropske unije, ki naj bi pomenilo eno od prelomnic v življenju prebivalk in prebivalcev Slovenije, saj smo se takrat pridružili skupnosti narodov, ki se je zavezala okrepiti in varovati tako človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakost ter načela pravne države. In kje smo danes po 20 letih?
Od deseterice držav, ki so se tedaj pridružile povezavi, je Slovenija napredovala še najmanj in s tem se potrjuje teza euro skeptikov, da je Slovenija svoj cilj dosegla že s tem, ko je postala članica Evropske unije. Prevečkrat se nam namreč dogaja, da brezciljno tavamo po evropskem vesolju, ki se sooča s kopico izzivov, pa naj si bo to pomanjkanje prave demokracije, transparentnosti ter enotne politične volje ali pa neučinkovito soočanje z ekonomskim razslojevanjem, migrantsko problematiko, demografskimi težavami ter krepitvi skrajnega populizma, ki izvira iz šibkosti množične demokracije.
Res je, da živimo v času in svetu izobilja, a revščina ter socialna izključenost se vedno bolj zažirata v mikropore našega življenja. Iz dneva v dan smo vedno bolj soočeni z naraščanjem vojnih konfliktov in s tem povzročanjem množičnih krivic po svetu, pred našimi očmi pa izginjajo osnovne človeške moralne vrednote, kot so spoštovanje, poštenost, odgovornost, empatija ter pravičnost, ki jih vedno bolj nadomeščajo skrajni individualizem, nestrpnost, krivičnost in pohlep, ki se nam jih pod pretvezo »ambicioznosti in uspešnosti« zavija v pravni sistem, ki to dovoljuje in moralni kodeks, ki to celo poveličuje. Kot rezultat vsega navedenega se delavstvo v Republiki Sloveniji sooča
- s sramotno nizkimi osnovnimi plačami, v katerih se prepogosto poskušajo legalno skriti tudi dodatki za posebne pogoje dela,
- s povečevanjem negotovih oblik dela, kjer je alarmantno stanje še posebej med mladimi, ki vstopajo na trg delovne sile,
- z delovnim časom, ki se je z množično uvedbo dela na daljavo razpotegnil na cel dan ter
- z vedno večjimi delovnimi obremenitvami in s tem povezanim nezdravim in nevarnim delovnim okoljem,
Bogastvo najbogatejšega odstotka Slovencev se je od osamosvojitve povečalo za 95 odstotkov, premoženje najrevnejših pa v istem časovnem intervalu zmanjšalo za 18 odstotkov. Vse to pa se nam dogaja v času, ko se soočamo z rekordnim številom delovno aktivnih v RS, kot tudi z rekordno nizko brezposelnostjo, kar bi moralo pomeniti, da bi se plačilo za opravljeno delo moralo približati dostojnim številkam in da bi tudi zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja ter prostega časa, morala biti ne le dodana vrednost delodajalca, ampak končno tudi njihova osnovna obveza in zaveza. A žal temu ni tako, saj država s svojo pasivnostjo potiska delavstvo v vedno večjo bedo, da je potem delavec prisiljen delati za nizko mezdo cele dneve, da se čimprej izčrpa in da je potem pokojnina čim manjša ali da do nje sploh ne pride.
Še več, živimo v času, kjer se argumentom moči daje prednost pred argumenti razuma, kar se kaže skozi nedelovanje Ekonomsko socialnega sveta. Vse to vodi v to, da postaja plenjenje še preostale državne zlatnine, kar se potrjuje tudi skozi zadnji Predlog upravljanja državnega premoženja Slovenskega državnega holdinga in izigravanje ter izkoriščanje sočloveka, način življenja določene skupine ljudi, ki živijo skupaj z nami v družbi in si le ti sčasoma ustvarijo pravni sistem, ki to dovoljuje in moralni kodeks, ki to celo poveličuje. Mnenja sem, da graditi gospodarstvo na delovno intenzivnih dejavnostih, ki temeljijo na nedostojnih osnovnih plačah, nezdravem in nevarnem delovnem okolju ter sistemskih kršitvah delovnopravne zakonodaje, ki pogosto pomenijo celo kršitev osnovnega človekovega dostojanstva in to brez aktivnejše vloge pristojnega Ministrstva ter Inšpektorata RS za delo pomeni v prispodobi »kot bi pustili ogenj, ki ga poprej še polijemo z bencinom brez omejitve«, le ta namreč brez omejitve pušča za sabo le izkoriščanje, strah in bedo z jasnim ciljem, da se njihovi dobički privatizirajo, medtem ko se pričakuje, da se njihove izgube za vsako ceno socializirajo. Sistem kapitalizma je namreč brutalni sistem, kjer elita za svoje ugodje srhljivo izkorišča položaj in stisko malega človeka. V KS 90 opažamo, da se kot »rak v človeškem telesu« izredno hitro širi nevaren pojav, ki ima skupni imenovalec v vedno večji psihični in fizični obremenitvi delavstva oziroma »varčevanju na številu zaposlenih v delovnih procesih«, ki ima za posledico »izgorevanje zaposlenih«, ki jih njihovi delodajalci poskušajo nesramno ohraniti v aktivni fazi tudi z raznolikimi stimulacijami tako imenovane »nične bolniške odsotnosti v določenem časovnem obdobju« skozi »izplačila dodatkov« ali pa celo »poslovne delovne uspešnosti podjetja«. Zato je potrebno reči STOP izkoriščanju večine na račun manjšine in potrebno je spremeniti našo državo iz davčne oaze za kapital in njihove dobičke v državo, kjer bo dostojno plačilo in zdravje zaposlenih na prvem mestu, ob tem pa omejiti vse politične in lobistične pritiske, ki bodo za posledico lahko imele brezvestno bogatenje kapitala na račun nedostojnih osnovnih plač in preprečiti njihovo uživanje v premoženju brez pravičnega prispevka k solidarni družbi. Potrebujemo torej sistem, ki bo pred interese kapitala dal interes slehernega delavca, človeka in bo zagotavljal tako dostojne osnovne plače, s tem tudi dostojne pokojnine, ter ponujal delo v varnih in zdravih delovnih okoljih po modelu 8 ur dela, 8 ur prostega časa in 8 ur počitka. Sistem, kjer slabi odnosi in preobremenjenost in skoraj neskončen in nedoločen delovni čas ne bo več del vsakdana in sistem, kjer bodo lahko tudi dolgotrajno brezposelni, ki so pogosto še starejši delavci in invalidi, opravljali svoje delo v skladu s svojimi zmožnostmi in s tem sami poskrbeli za svojo prihodnost. Zato moramo vsi skupaj v sedanjem času, v katerem poskušata neoliberalizem in populizem na krilih socialne krivičnosti in ljudskega gneva spodkopavati vse legitimne poskuse, ki bi lahko kakorkoli ogrozile neoliberalne pozicije moči odgovoriti s povečano stopnjo strpnosti, solidarnosti, enotnosti in predvsem odločnosti, da delo naredimo bolj cenjeno in spoštovano, ter da tudi politiki, pa naj si bo državna ali pa lokalna, preprečimo zlorabo delavstva s kopico »sladkih besed«, ki jih izrekajo tako ob volilnih kampanijah ali ob vsakoletnih praznovanjih praznika dela.
V Konfederacije sindikatov 90 Slovenije zato pošiljamo jasno sporočilo, da je iskreni socialni dialog multiplikator razvoja celotne družbe in edina prava pot, ki ne sme ostati več samo prazna črka na belem listu papirja oziroma, da je iskreni socialni dialog ključno orodje civilizirane družbe pri vzpostavljanju korektnega in poštenega odnosa med delom in kapitalom. V civilizirani družbi ne smemo več samo tekmovati, ampak tudi sodelovati. Potrebno je postaviti delo pred kapitalom, logiko skupnosti pred sebičnostjo posameznikov in mir pred vojnimi konflikti. Pred nami so najmanj trije izjemno pomembni dogodki v letošnjem letu zato spoštovani aktivni državljani in državljanke pojdite na evropske volitve v mesecu juniju in volite tiste, ki bodo postavljali vrednote dela pred moč kapitala, vrednote miru pred interesi vojne, vrednote kolektivizma pred vrednote individualizma ter pogum naroda pred lastnim strahom.
Prav tako s tega mesta v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije jasno sporočamo, da ne želimo nobene pokojninske reforme po principu iz preteklosti »nekaj izgubiš – nekaj dobiš«, ampak zahtevamo nadgradnje trenutnega pokojninskega sistema v smislu 40 let dela za dostojno pokojnino, ki mora biti najmanj enaka znesku praga revščine (iz 752,67 na 903 EUR) ter davčne reforme v smislu, da se iz izrazite potrošnje družbe, kjer smo letos v Sloveniji že 25. aprila porabili vse razpoložljive vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu in bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih, vrnemo v družbo, kjer se bo delo izplačalo in da se ustavi brezvestno bogatenje kapitala na račun cenene delovne sile in njihovo uživanje v premoženju brez pravičnega prispevka k solidarni družbi skozi dostojne obdavčitve kapitala in njihovih dobičkov.
Zato ŽIVEL prvi in drugi maj, oziroma kot pravijo naši italijanski prijatelji »EVVIVA IL PRIMO MAGGIO« in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi družbeno odgovornim organizacijam, ki so pomagale s svojimi prispevki, in sicer družbam DELFIN Hotel ZDUS, Intereuropa, Mercator, Adriaing ter Automatic servis. Sedaj pa vsi, ki ste željni sprememb, prižgite ogenj in s svojimi aktivnostmi sprožimo epidemijo sprememb, ki bo imela za posledico, da se postavi delo pred kapitalom, logiko skupnosti pred sebičnostjo posameznikov in mir pred vojnimi konflikti.”
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali pri pripravi in izvedbi prireditve.
Zahvala tudi sponzorjem:
Delfin Hotel ZDUS d.o.o.
Intereuropa d.d.
Adriaing d.o.o.
Mercator d.o.o.
ter Automatic servis d.o.o.
