»Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti delovni nalogi. Prav tako se dela ne more izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v toplotno ustreznem delovnem okolju, saj visoke temperature povzročajo tako večjo nepazljivost kot tudi večjo verjetnost delovnih nezgod. Še posebej so visoke temperature v delovnem okolju nevarne za zdravje in varnost starejših delavcev (nad 50 let), ki jih je med vsemi delovnimi aktivnim v Republiki Sloveniji po zadnjih podatkih SURSA več kot 32 odstotkov (302.962), kronične bolnike, ki se zdravijo z določenimi zdravili, nosečnice, delavce s čezmerno telesno težo ter delavce, ki opravljajo delo na prostem. Z veliko gotovostjo lahko torej govorimo o tem, da je z vidika varnosti in zdravja pri delu ob visokih zunanjih temperaturah izrazito ogrožena več kot polovica vseh delovno aktivnih v Republiki Sloveniji.«
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato apeliramo na vse delodajalce, da ob vročinskem valu, kateremu smo trenutno priča, ko temperature presegajo tudi več kot 30 stopinj Celzija, povzamejo ustrezne ukrepe, ki gredo v smeri zagotavljanja varnega in zdravega delovnega okolja. Ob tem bi radi opozorili, da že vsaka stopinja Celzija nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti oziroma pri temperaturah nad 27 stopinj Celzija pa se predvsem pri predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša za celo od štiri do devet odstotkov. Zato ne sme biti prav nobenega razumskega argumenta, da delodajalci v »pasje vročih dnevih« ne bi dali na prvo mesto zdravja in varnosti zaposlenih pred lastnih profitom.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije bi na podlagi preteklih izkušenj še posebej izpostavili dejavnosti:
− gostinstva in turizma, kjer je pritisk na zaposlene, ki so zvesti delodajalcu in vztrajajo v tej izjemno delovno intenzivni dejavnosti v smislu količine dela izjemno velik, saj njihovi delodajalci enostavno kadra ali ne dobi ali pa ni ustrezno usposobljen, medtem ko pa delo mora biti opravljeno. Obenem pa povemo še, da so prav poletni meseci v dejavnosti gostinstva in turizma po pravilu tisti meseci, ki pomenijo višek sezone, ko so že v preteklosti delavci in delavke v gostinstvu in turizmu opravljali dela čez mejo svojih psihičnih in fizičnih sposobnosti (kuharji, pomivalci posode, reševalci iz vode, pomočniki kuharja, picopeki).
− trgovine, kjer opažamo, da določeni delodajalci še vedno izrazito pretiravajo s pretiranim hlajenjem trgovin, ki predstavljajo delovne prostore večine zaposlenih. Strokovna priporočila jasno povedo, da naj bo temperatura v prostoru od 23 do 27 stopinj Celzija, relativna vlažnost med 30 in 50 odstotki, hitrost hlajenja zraka pa naj ne presega 0,3 m/s. Velike temperaturne razlike (več kot 8 stopinj Celzija), ki so posledica pretiranega hlajenja prostorov v poletnih mesecih dokazano neugodno vplivajo na človekovo počutje, lahko pa tudi povzročajo zdravstvene težave in vse to zavoljo tega, ker njihovi delodajalci namenjajo prioriteto izdelkom, ki jih prodajajo, ne pa zdravju zaposlenih v dejavnosti trgovine.
− gradbeništva, kjer se večina dela opravlja na prostem ali pa v delovnih strojih in tukaj bi še posebej izpostavili dela na projektu drugi tir (dela v tunelih in na prostem) in obnovitvena dela na avtocestnem križu (asfalterji polagajo asfalt, katerega temperatura ob polaganju presega 150 stopinj Celzija)
− cestnega potniškega prometa, kjer je zaradi velike vstopne površine toplotnega sevanja skozi vetrobransko steklo ter velikega števila ljudi v avtobusu ter pogosto tehnično slabo delujoče ali nedelujoče klimatske naprave toplotna obremenitev voznika izjemno velika (ne smemo pozabiti, da vozniki avtobusov prevažajo naše najdražje!).
− cestnega tovornega prometa, kjer žal opažamo, da se vozniki prepogosto srečujejo s tehnično slabo delujočimi ali celo okvarjenimi klimatskimi napravami, ki naj bi zagotavljale ustrezno delovno okolje.
− komunale, kjer urejevalci zunanjih površin ter poklici, ki skrbijo za infrastrukturo posebnega družbenega pomena (oskrba s pitno vodo, energetika, pogrebna dejavnost), skrbijo za opravljeno delo ne glede na vremenske vplive.
Prav tako bi v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije opozorili na težave zaposlenih v industriji, kjer se proizvodnja opravlja v starih in iztrošenih proizvodnih halah, ki so zelo slabo toplotno izolirana, poleg tega pa k dodatnem ogrevanju zraka pripomorejo tudi veliko število delovnih strojev in naprav ter nenazadnje tudi veliko število delavcev na premajhnem prostoru, prav tako pa tudi zaposlenih v pisarnah, uradih ter v dejavnosti zdravstvene nege in oskrbe, kjer se pogosto ogroža njihovo varnost in zdravje skozi celo leto, saj opažamo, da
- se temperaturo in vlažnost zraka v zaprtih prostorih regulira izključno s pomočjo klimatske naprave namesto, da bi se vsaj dvakrat na dan odprlo okna in dovolilo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata. Zavoljo tega pride pogosto do tega, da zaposleni trpijo za sindromom bolne zgradbe, ki se odraža z srbenjem in solzenjem oči, poslabšanjem določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težavami s koncentracijo ali splošno slabim počutjem. Vse to predstavlja kroničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema.
- so klimatske naprave postavljene tako, da so dovodi zraka iz klimatskih naprav izvedeni tako, da so delavci na delovnih mestih izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku, kar je v nasprotju z delovnopravno zakonodajo, ki je za delodajalce pravno zavezujoča.
Delovnopravna zakonodaja, ki se dotika toplotnega udobja (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih) in je za vse delodajalce v RS obvezna namreč zelo jasno pove, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28°C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže 28°C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od 20°C. V primeru resne in neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ima delavec pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, v primeru neizogibne nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. V teh primerih delavec ni odgovoren za škodo, ki bi nastala iz njegovega delovanja, razen če jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato delodajalcem predlagamo, da v času izjemno visokih temperatur uvedejo naslednje ukrepe:
− Zmanjšanje intenzivnosti dela
Zlasti v vročih delovnih okoljih je potrebno oceniti fizične obremenitve z namenom, da se prepreči nepotrebno ročno premeščanje bremen oziroma izvajanje nepotrebnih gibov. Po potrebi lahko zmanjšamo intenziteto dela, saj so zmožnosti delavca za opravljanje dela pri višjih temperaturah bistveno nižje.
− Premik delovnega časa
Začetek delovnega procesa se prestavi na zgodnejšo uro, ko zunaj ni tako vroče. S tem se poveča toplotno udobje delavcev in zmanjša obratovalne stroške delodajalca (stroški za energijo).
− Skrajšanje delovnega časa
Delo se ne izvaja v času največje toplotne obremenitve delavca, ampak se delovni proces prekine in se nadaljuje, ko je toplotna obremenitev delavcev manjša.
− Uvedba več odmorov
Počitek v hladnejših prostorih lahko pomaga preprečiti ali ublažiti vročinski stres. Priporočljivo je, da se z naraščanjem temperature poveča tudi pogostost in dolžina odmorov.
− Uvedba prijaznejše tehnologije
Primer iz gostinstva in turizma, ko bi lahko delodajalec že samo s pogostejšo uporabo indukcijskih kuhalnikov – kuhanje s “hladno toploto” dosegel ustreznejšo toplotno udobje zaposlenih v poletnih mesecih. Za kuhanje z indukcijskim kuhalnikom se namreč uporablja indukcijsko segrevanje kuhalne plošče na principu magnetnega polja, kjer ni odprtega ognja in s tem ni previsoke temperature, ki bi uhajala v delovno okolje. Tudi tveganje za naključne opekline je zmanjšano, kajti sama kuhalna plošča se le rahlo segreje, ker vročina teče od posode navzdol, kar omogoča neposreden stik brez poškodb. Prav tako se toplota ne izgublja s kuhalne plošče neposredno v prostor, zaradi česar ostaja kuhinja hladnejša.
− Uvedba hladne cone
V dejavnosti trgovine, kjer se prodajajo izdelki, ki potrebujejo nizko temperaturo, da se ne pokvarijo, predlagamo uvedbo ločene hladne cone, prostora kjer se bodo nahajali zamrznjeni in hladni izdelki.
− Ponudba osvežilnih napitkov
Delodajalci morajo delavcem, ki so izpostavljeni visokim temperaturam, v neposredni bližini njihovega delovnega prostora zagotoviti ustrezno količino brezplačnih tekočin (brezalkoholnih in tudi brezkofeinskih). Delavci morajo pogosto piti manjše količine tekočine, na primer eno skodelico na vsakih 30 minut. Tekočine, ki vsebujejo kofein ali alkohol niso primerne, ker povečajo dehidracijo! Zaželeno je, da imajo delavci brezplačno na razpolago tudi ohlajeno vodo iz vodnih avtomatov.
− Prezračevanje prostorov
Potrebno je prezračevati delovne prostore vsaj dvakrat na dan. S tem omogočimo, da se notranji in zunanji zrak zamenjata oziroma vsaj premešata ter preprečimo kopico zdravstvenih težav (srbenje in solzenje oči, poslabšanje določenih kroničnih bolezni, bolečino v grlu in žrelu, glavoboli, težave s koncentracijo).
− Večja pozornost na postavitev in vzdrževanje klimatskih naprav
Klimatske naprave naj se postavi v delovne prostore tako, da so dovodi zraka iz klimatskih naprav izvedeni tako, da delavci na delovnih mestih niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku. Prav tako svetujemo redne preventivne preglede tehnične brezhibnosti klimatskih naprav pred poletno in po poletni sezoni.
− Osebna varovalna oprema
Zagotoviti je treba hladna, udobna in zračna oblačila iz bombaža, ki omogočajo prosto gibanje zraka in izhlapevanje potu. V ta namen je potrebno poskrbeti, da imajo delavci v poletnih mesecih na razpolago tudi majice v svetlih barvah s kratkimi rokavi ter zračne zaščitne čevlje z ustreznimi odprtinami. Prav tako je potrebno delavcem, ki delajo na prostem, zagotoviti ustrezne senčnike.
Zaključek
V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije povemo, da vedno znova in znova opažamo nesramno in nedopustno varčevanje na račun zdravja in varnosti delavcev, ko delodajalci ne zagotavljajo osnovnih pogojev za varno in zdravo delovno okolje in kjer tudi strokovni sodelavci iz področij varnosti in zdravja pri delu ne opravijo svojega osnovnega poslanstva. Zavoljo naštetega pozivamo pristojne državne organe (inšpekcija za delo), da s ciljanimi nenapovedanimi pregledi v poletnih mesecih pri delodajalcih preverjajo zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja še posebej v delovno intenzivnih dejavnostih, v katerih primanjkuje kadra (gostinstvo in turizem, trgovina, gradbeništvo, komunala, cestni promet) ter hkrati apeliramo na odločevalce, da zaostrijo delovnopravno zakonodajo v smeri, da bo delavcem zagotavljala varno in zdravo delovno okolje brez izjem. Tukaj bi še posebej izpostavili delo na prostem, kjer v Republiki Sloveniji trenutno še nimamo jasne definicije, pri kateri temperaturi mora delodajalec delavcem zagotavljati zgoraj naštete ukrepe, kot tudi jasne definicije kdaj se mora prekiniti z delom zavoljo prenizke ali previsoke temperature na prostem. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije zato predlagamo, da se delovnopravna zakonodaja glede toplotnega ugodja na delovnem mestu prilagodi tako, da bi morali delodajalci ob izdaji oranžnega alarma Agencije RS za okolje prilagoditi svoj delovni proces z zgoraj naštetimi ukrepi, ob izdaji rdečega alarma Agencije RS za okolje pa prekiniti delo na prostem. Nesporno dejstvo je namreč, da visoke temperature povzročajo večjo nepazljivost in tudi porast delovnih nezgod ter da lahko daljše obdobje visokih temperatur povzroči več različnih zdravstvenih težav kot so utrujenost (občutek izčrpanosti), vročinski krči (krči skupin velikih mišic), motnje zavesti, slabost, glavobol, bruhanje, vročinsko izčrpanost ter celo vročinska kap (življenjsko ogrožajoče stanje z visoko smrtnostjo).
Koper, 12. junij 2025